Igra Prestolov – Baelor

Jebela, ja. Deveta epizoda. To pomeni, da nam do konca sezone ostane samo še ena. Tokrat bom začel malo drugače. Naslov današnjega dela je namreč Baelor in marsikomu se verjetno niti ne sanja, kaj bi to pomenilo. Hja, Baelor je očitno neko ime. V tem konkretnem primeru gre za Baelorja Targaryena, Baelorja Blagoslovljenega, devetega targaryenskega kralja, ki je poleg kraljeve krone nosil še septniško. Po njem je dobila ime velika septa v Kraljevem Pristanku, v kateri se odvije zadnjih nekaj minut aktualne epizode. Mogoče še en stavek za tiste, ki jim je beseda “septa”(in njeni derivati) prehuda latovščina, da vam prihranim en vnos v Google. Septa je nekakšna cerkev Martinovega Zahodnjega, prostor v katerem molijo k Sedmerim. Po istem kopitu so septniki in septnice pač božji služabniki(ala fajmuštri), ki pa ne poučujejo zgolj vere, temveč tudi nekatere posvetne veščine.

Malo ozadja. Po mojem je bilo to kar na mestu. Sicer pa ja, kul epizoda. Pravkar sem bral vtise newbiejev in večina jih je šokiranih. Kar je dobro. Ni pa dobro, da so nekateri šokirani do té mere, da celo razmišljajo o “bojkotu” serije. Verjetno gre zgolj za ekvivalent dejstvu, da sem sam hotel vreči knjigo skozi okno(televizije pač ne vržeš tako zlahka kot knjige), ko sem bral té grozote, ki so prešle danes. V zadnjih štirih epizodah so se od serije poslovili štirje fantastični igralci, kar spomnimo se; Harry Lloyd, Mark Addy, Miltos Yerelemou, sedaj pa še Sean Bean. Če kdorkoli misli, da bo deseta epizoda kaj bolj milostna, naj premisli še enkrat, saj je njen naslov Ogenj in kri. Ampak o tem več prihodnji teden. Tokrat smo dobili za pokušino košček tistega grenkega jabolka, za katerega sem že od vsega začetka vedel, da se nam bliža. Medtem, ko se stoodstotno strinjam, da je lahko Igra Prestolov posneta zgolj in samo v obliki nadaljevanke, pa ima to tudi svoje slabe strani. Novinci té izgube verjetno niti ne čutijo, vendar si jaz ne morem kaj, da ne bi pogrešal bitk, ki so v knjigi opisane zelo lepo in dokaj podrobno. To je posledica tega, da imajo TV hiše praviloma veliko manjši proračun od velikih produkcijskih hiš, ki štepajo razne filmske spektakle. In… Za prihodnje sezone so na sporedu še večji fajti. Zdaj pa, ali bo več denarja, ali pa se bodo enostavno še naprej “šlepali” na način, kot so se tokrat, torej, da pokažejo samo konec bitke. Vsekakor upam na prvo, vendar pa sem še vedno bolj kontent z drugim, kot pa da bi na nek ubog, poceni način prikazali “large scale” bitke. Ampak, kot rečeno, gre še vedno za kul epizodo z res dobrimi dramskimi vložki, ki jih ne skazi niti omenjeni manko, za kar gredo vse pohvale D.B. Weissu in Davidu Benioffu, ki sta napisala scenarij, ter seveda Alanu Taylorju, tokratnemu režiserju.

En kratek recap prejšnje epizode. Lannisterska banda je tako rekoč preplavila Kraljevi Pristanek. Vojaki so imeli nalogo frderbati vsakogar, ki je bil tako ali drugače v službi Starkov, Starke pa poloviti žive in jih pripeljati pred mali svet. Sanso so dobili, Arye pa ne, saj jo je branil (bivši) prvi braavoški meč, Syrio Forel, ki je to plačal z življenjem(or did he – if yes; bog mu dej lahko zemljo – if no; …). Na Zidu so imeli jebo z nemrtveci(še vedno se ne strinjam s to nomenklaturo… mar niso “nemrtvi” ljudje pač “živi” ljudje?). Jon je pred zombiji rešil gospoda poveljnika, aja, še prej pa napadel sera Alliserja Thorna, saj mu je ta v obraz vrgel dejstvo, da je njegov fotr izdajica(in to na zelo netakten način). Drogo je bil ranjen, rano, oziroma mušji ugriz, kot temu pravi khal, pa mu oskrbuje neka maegi po imenu Mirri Maz Duur. Hm… Mislim, da je tole vse. Aja, ne ni. Še dve stvari sta. Tyrion je iz Dola privedel nekaj klanov, ki se bodo v zameno za orožje borili za njegovega očeta. In ja… Robb je z vojsko krenil proti Jugu(bodimo razumevajoči – zaprli so mu fotra in ga označili za izdajalca). Mogoče še ena fora, ki jo je izvedel Stark jr. Zajel je Tywinovega izvidnika, mu povedal, da korakajo proti njemu(Tywinu, kakopak), ga izpustil, sam pa krenil v drugo stran, proti Jamieju. Diverzija. Stara vojaška finta. 😀

Torej, Baelor. Zgoraj sem prilepil njegovo sliko. Da ne bo pomote – ni bil golem. Gre pač za kip, ki stoji pred Baelorjevo septo(opažam, da vedno kompliciram okrog očitnih stvari). Začetek epizode je tokrat postavljen pod Kraljevi Pristanek. Neda v ječi ponovno obišče Varys, ki mu, kot je že v navadi, postreže s svežimi informacijami in vinom. Pove mu, da prihaja Robb z vojsko. Pravzaprav se razplete kar zanimiva debata. Varys razkrije nekaj svojega ozadja, pove, da mora na dvoru pač vsak odigrati svojo vlogo, kar nam je itak znano. Eddard ga vpraša ali ga lahko reši iz ječe in Pajek mu odvrne, da to sicer lahko stori, vendar ne bo. Varys mu predlaga, naj prizna Joffreyevo vladavino, se pokesa za svoje “zločine”, odpokliče sina Robba, in v zameno bo namesto smrti dobil služenje na Zidu – če že ne zase, naj to stori vsaj za voljo svojih otrok. In prav froci so tisti, ki mu navsezadnje le pridejo do živega.

Dogajanje se nato prestavi pred Dvojčka. Dvojčka sta, oziroma je, utrdba gospoda Freya, sicer Tullyjevega vazala(beri: vazala Catelynega očeta). Walder Frey alias Hodeča osemenjevalnica, ni ravno zvest vazal in vprašanje je, če bo Starkovo vojstvo spustil čez most. Dvojčka namreč sestojita iz dveh stolpov, vsakim na eni strani reke, ki ju povezuje most. Mimogrede, Freyeva utrdba je bila tokrat vidna tudi v uvodni špici, kar je precej zakon. V glavnem; Catelyn Stark se gre pogajat s starim prdcem(David Bradley) in ne, v skladu s pričakovanji ne doživi prav tople dobrodošlice. Bradley, sicer znana faca s TV zaslonov, je v vlogi Walderja Freya odličen. Ni tako star kot v knjigi, vendar se za to več kot oddolži z ustreznim karakterjem. In priznajmo si – je Bradley v filmih kdaj igral prijaznega človeka? Ne, da bi vedel. Starkova in Frey si skratka izmenjata par krepkih, vendar se na koncu le pogodita. Ko se Catelyn vrne v Robbov tabor, mu prinese dobre novice, ki pa, verjetno je to vsem jasno, niso brez svoje cene. Pogoji za “lojalnost” Freyev so, da se Robb poroči z eno izmed Walderjevih hčerá(ki jih ima v izobilju), Arya z njegovim sinom(ko bosta oba dovolj stara… Arya, za razliko od Robba, ne bo imela možnosti izbire) in… Ja, Robb bo moral za oprodo vzeti enega izmed Freyevih sinov. Ker je poba profesionalec, pristane na vse té pogoje. Na oni strani mosta se vojski razdelita. Majhna garnizija dvatisočih mož krene proti Tywinu, da se ta slučajno ne bi čutil opeharjenega, medtem ko glavnina odjezdi proti Jamieju.

Na Zidu so opravili z nemrtveci, zdaj pa bi se gospod poveljnik Mormont zahvalil Jonu. Poba mu je nenazadnje vendar rešil življenje, čeprav to v seriji ni bilo prikazano tako nazorno kot v knjigi. V zahvalo mu podari Dolgi krempelj. Gre za meč(pravzaprav bastardni meč, kako prikladno) iz valirijskega jekla, ki so ga imeli Mormonti v svoji familiji že več generacij. Tu Jeor prvič omeni sina Joraha, kako je izdal njegovo zaupanje in zbežal na Vzhod, kar je kul, saj si predstavljam, da  ju marsikdo še ni povezal.  Meč naj bi šel namreč sinu, vendar ga je ta, ob svojem odhodu, iz uvidevnosti raje pustil doma. Jon se gre takoj považičkat s svojo novo pridobitvijo, med svoje stare frende. Ah… Tu me je udarila nostalgija. Spominjam se, kako sem nekoč v vrtec prišel z novim GameBoyem. Saj verjetno veste, kako je to. Prineseš GameBoy, in potem si kralj. In kot vsak kralj, želiš plemenito ravnati s svojo imovino. Jaz, prinašalec GameBoya bom igral deset minut(po potrebi več), vi plebejci pa vsak po eno minuto. In vsi te spoštujejo. Do naslednjega dne, ko nekdo prinese lego kocke. No, malo sem zašel s poti, ampak recimo, da je bilo tole za intermezzo. Na Zidu je namreč mraz. Skratka, medtem ko ostala ekipa telovadi z mečem, pa Sam Jonu zaupa, da je šel Robb v vojno. Pankrta zagrabi panika, češ da bi moral pomagati bratu, kar ga pripelje pred moistra Aemona. Long story short – Aemon, ki je v resnici Aemon Targaryen, ki se je pred leti odrekel prestolu, Jonu pove, da je eno sebično tele, če bo odšel in prelomil svoje obljube. Peter Vaughan obvlada.

Owrajt. Onkraj ozkega morja. Drogu se je “mušji ugriz” prav svinjsko zagnojil. Posledično si v svojem katatoničnem stanju privošči tisto, česar si ne bi smel privoščiti noben khal. Pade s konja. To začne po čefursko izkoriščati Qotho, eden izmed Drogovih krvnih jezdecev, katerega nasikanost je obratno sorazmerna s khalovim zdravjem. V glavnem, Droga poležejo v šotor, poleg njega pa, kakopak, venomer čepi Dany. Jorah ji pove, da se je rana tako grdo zagnojila, da ni šans, da res ni šans, da bi Drogo preživel dan. Ampak punca se ne da.  V šotor pride še Qotho, ki sprošča svojo negativno energijo, dokler ga ser Jorah ne zabriše ven. Potem pa še Mirri Maz Duur, ki prav tako potrdi, da bo Drogo do večera muerto, vendar pa Dany ponudi zadnjo bilko upanja. S krvno magijo bi lahko obudila Droga. Bum. Dany nasede in privoli. Ker se lahko življenje kupi samo z življenjem, bodo za žrtev uporabili kar khalovega konja. Nato jih MazDuurjeva napodi iz šotora, saj se bo po njenem zgodila pizdarija, če ostanejo. Neki čudni zvoki prihajajo iz šotora, vendar je Mirri naročila, da je ne prekinjajo za nobeno ceno. Qotho hoče storiti prav to, vendar ga zaustavi ser Jorah. Vname se fajt. In to res kul fajt. Jorah v oklepu proti Qothu. Vzhodnjaški arakh udari ob zahodnjaški dolgi meč. Kar nekajkrat se počita, vendar se Qothov arakh na koncu zatakne ob Jorahov oklep, ser to šanso izkoristi in Dothrakanu prereže ksiht. Pošteno se mi zdi, da teh fajtov ne teatralizirajo preveč. En napačen korak pa te ni, brez trte mrte.

To je zaenkrat vse z one strani ozkega morja, zdaj pa spet nazaj v Zahodnje, natančneje v tabor gospoda Tywina. Gospod Livarske skale klanom, s Škratom na čelu, priskrbi mesto v glavnini. Da podnaslovim; če bi v GRRMjevem svetu poznali topove, bi se takšni poziciji reklo “kanonfutr”. Očitno si mesta v glavnini želijo samo norci, kakršen je Veli Jon Umber.  Skratka, ubogemu Tyrionu ta ideja popolnoma zbije apetit, tako da se vrne v šotor, kjer ga že čaka ena bejba, Shae(Sibel Kekilli) po imenu, ki mu jo je priskrbel Bronn. Tule je pa čas za enega izmed mojih izjemno redkih šimfov.  Sibel Kekilli mi namreč deluje zelo leseno, ne morem pomagat. Pa naj si bo to posledica njenega nekdanjega delovanja v porno industriji, ali pa se ji je vse skupaj pač ponesrečilo…  Ali pa celo tako mora bit. Mene enostavno ni preveč prepričala(čeprav priznam, da je bila v nadaljevanju malo boljša). Mogoče se bo punca še vnesla. Skratka, ta ista ekipa se gre kasneje še pivske igre. Note to self: Tale s svečo je precej zanimiva. Tyrion nam tu razkrije svojo žalostno zgodbo, kako ga je njegova lastna družina, po domače rečeno, peljala scat. Ne bom se spuščal v detajle, ampak ja; nekaj ozadja likov ni nikoli odveč. Ampak, zjutraj je treba vstati, saj se gre v boj, ne boj, mesarsko klanje. Tyrion nagovori “svoje” klanovce(stimulacija pa to – Smiljan Mori) in dejansko gre tu za en res epski moment. Še bolj epski pa bi bil, če ga ne bi že v naslednji sapi en izmed klanovcev, v svojem zanosu, z bojnim kladivom po glavi, tako da je Škrat izgubil zavest za preostanek bitke. In to so ti “izgubljeni” momenti, o katerih sem govoril na začetku. Dejansko izpade tako, kot da bi šel na začetku bitke srat, in se vrnil šele po koncu. To si nekako jemljem v zakup. Je pa na tem mestu vsekakor treba izpostaviti Jeroma Flynna, ki mu je vloga Bronna očitno pisana na kožo. Do te mere, da v nekaterih prizorih s svojo pojavo zasenči celo Dinklaga.

In končno… Ko sem bral knjigo je to poglavje posijalo kot sonce, ko predere nevihtne oblake. Vseskozi sem si govoril, da se bo tudi Starkom nekoč nasmehnila sreča. In se jim je. Robb namreč  s svojega bojnega pohoda pripelje ujetnika. Ne kogarkoli, ampak samega Jamieja Lannisterja, kraljemorca, ki velja za najboljšega mečevalca v Zahodnjem.

Nepopisno veselje, ki traja vse dokler čez tri minute ne obglavijo Eddarda Starka(-.-). Cel prizor je tudi tukaj, tako kot v knjigi, prikazan z Aryine perspektive. Pred Baelorjevo septo pripeljejo Neda. Ta opazi Aryo in namigne Yorenu, bratu nočne straže, ki se še vedno mudi v Kraljevem Pristanku, da je opazil svojo hčerko. Stark, predvsem zaradi Sanse, prizna svoje kao zločine. Sansa mu z nasmeškom prikima, češ: “Kar pogumno, vsaj obglavili te ne bodo.” Celo Joff je zadovoljen z Nedovim performansom. V Eddardov obraz prileti kamen(prisežem, da sem v ozadju slišal: “Evo, tale je pa zato, ker je prej tvojmu sinu nekej ratal!”), potem pa čakanje na kraljevo razsodbo. Preobrat. POFUKAN, OD INCESTA FRDAMAN MULC, SE ODLOČI, DA NE BO MILOSTEN!!! Celo mali svet, s kraljico na čelu, ga prosi, naj si premisli… Celo te pizde so imele toliko dostojnosti. Ampak ne, on je kralj. Prikaže se ser Ilyn in Nedu sname glavo. In to z jebenim Ledom, Nedovim velemečem. Je to lepo? Ne. Ampak, nevertheless, tale scena gre definitivno v mojih top pet. Za konec še Yoren poišče Aryo in… Bum. Črna slika, zraven pa ena morbidna glasba, ob kateri se rolajo creditsi.

Svetovno.

Aja, da ne pozabim. Drug teden pride v slovenijo mojster osebno. GRRM. Več informacij tule.

LP Pepi

4 comments
  1. Estel said:

    Stari, zakon. Ampak glede bitk se ne bi strinjal… mislim da nobena ni nazorno prikazana v prvi knjigi. O njih se sicer res govori v retrospektivi, vendar bi to le stežka primerjali s kakšnimi Tolkienovimi opisi bitk. No, sem pa tudi jaz pogrešal vsaj kakšen prizor klanja, ne pa samo pogorišča bitke.

    Bi reku keep em coming, pa vem da je samo še ena epizoda. Napiši še tisto, da bo komplet popoln 🙂

  2. Pepi said:

    Imaš prav, ja. Precej časa je že, kar sem nazadnje bral… Ampak glede na to, da se vseh fajtov kar dobro spominjam(pa čeprav so bili opisani v retrospektivi) bi jih kamot vključili… Če bi proračun to seveda dopuščal. Ampak, ja… Bitke itak niso glih najpomembnejši element serije, tko da bomo preživel. Kva bi šlo HBOju na roko, če bi Robb sprejel Jamiejev predlog in se z njim spopadel 1 na 1. xD

  3. Lisa said:

    A veš tist filing ko veš kaj se bo na koncu zgodl (ker si bral knjigo), pa še vseeno upaš na čudež? In jst vsakič ko sem brala knjigo (mislim, da ne 3x sem pa jo) sem upala da un mulac tega ne bo naredu. pa vseen naredi. In tuki tut.

    In dejansko je prav to kar je tok privlačno pri Song of Ice and Fire. Dobro ne premaga vedno zla. In nobena stvar ni črna in bela. In vsak ima svoje motive. Dejansko. 😀

  4. Pepi said:

    Word. Zame je bil to vrhunec prve knjige. Ajde, sj pol pridejo še zmaji(zlo me zanima, kakšna bo kej njihova realizacija, btw), ampak Nedova smrt je res hardcore. Edina stvar, k me je bl uničla od tega, je bla “rdeča ohcet” v tretji knjigi. Joffrey je pa itak en izmed najbolj antipatičnih likov v literaturi nasploh, Gleeson pa, če že kaj, to antipatičnost samo še preseže.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: