Golažsupe

Zadnje čase se kar aktivno udejstvujem v kulinariki, kjer je moja paradna panoga predvsem priprava hladnih jedi(beri; sendvičev, opevanega jesihflajša in … in tako naprej), le redki pa vedó, da sem tudi virtuoz na področju gretja ter nadgrajevanja hrane … hrane, ki se nekoč pač ni pojedla in je potrebna vsaj gretja, če že ne nadgrajevanja.

Če se vrnem nazaj na zemljo; to je drugi v seriji mojih prispevkov o futru, v seriji, ki jo bosta na koncu po možnosti sestavljala samo dva prispevka. Za začetek mogoče pojasnilo, zakaj sem namesto “golaževe juhe” raje uporabil švabsko spakedranko. Prvič, zaradi kontinuitete, drugič, zaradi tega, ker imam v glavi, da je v kulinariki kul uporabljati tuje izraze(podobno kot pri imenovanju žuželk v znanstvenih krogih). Če se motim in to dejansko ni kul, prosim, potrpite z mano.

No, tokrat ne bom pesnil, ker golažsupe pač ni jesihflajš, ampak, da ne bo pomote, golaževe juhe kljub temu ne gre dajati vnemar. Gre namreč za hrano, ki zaleže in je primerna predvsem za pozimi za vse letne čase, posebej pa se prileže zvečer, po desetih urah faksa ali šihta. Da ne bom dolgovezil, bom šel kar na postopek izdelave, ki bo temeljil na predpostavki, da v hladilniku že obstaja nek pisker z golažem od enkrat prej. Vzameš golaž. Ven pobereš meso, ki je, če je bil golaž pripravljen kot se zagre, narezan na precej velike kose. Definitivno prevelike za golažsupe, kar rešiš tako, da vsak kos razmrcvariš na manjše kose. Če je meso mehko, ga lahko načeloma razcefraš kar z vilicami, ampak meni osebno se zdi bolj apetitlih, če uporabiš nož in ga narežeš na kocke. Saj smo ljudje, jebela. Na majhne kocke(velikost teh je premo sorazmerna s časom kuhanja) narežeš par čomp(upam, da ne rabim posebej poudarjati, da jih pred tem olupiš), rukneš v slano vodo in kuhaš. Ko je krompir kuhan, primešaš(vode ne odlivaš, tako je) šeflo ali dve golaža, zraven streseš meso, zvodenelost pa kompenziraš z govejo argo kocko. Notri nalomiš še par špagetov, ali pa kak markaron, počakaš, da se še ti skuhajo in … voila. Ješ.

Da se ne bo kdo krivil z vilicamo — jé se z žlico. In kljub temu, da so notri že krompir in testenine, kajla kruha zraven nič ne skazi.  Pa dober tek!

LP Pepi

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: