Igra Prestolov – Sever Še Pomni

Najprej opravičilo za nekaj, kar sem ali pa nisem obljubil. Ne spominjam se namreč, ali sem to kdaj kje zapisal, ali pa je ta ideja od nekdaj obstajala samo v moji glavi, ampak dejstvo je, da ideja je obstajala in da ideja kot taka še vedno obstaja, a besede tokrat žal niso meso postale. Ta ideja je video blog. Za premiero druge sezone sem hotel pripraviti en video blogčič, kjer bi, namesto pisal, o svojih vtisih pač raje govoril. In … ni šlo. Zakaj ni šlo? Hja, verjeli ali ne, ideja se je dejansko prebila do prve suhe vaje, kjer sem se v retoriki sprobal pred eno spletno kamero in ugotovil, da mi je nerodno gledati v kamero, da mi misli uhajajo iz glave, da se mi zapleta jezik, skratka ugotovil sem, da ni z menoj nič in se raje zatekel nazaj k pisani besedi. Toliko o tem. Druga stvar. JA! Začela se je druga sezona, ki je po besedah scenaristov sestavljena iz večine Spopada Kraljev, poleg tega pa še iz parih strani Vihre Mečev, kar je bojda tudi razlog, da sezona ni podnaslovljena z nazivom druge knjige … no in verjetno ne rabim posebej poudarjati, da sem vesel kot radio. Kljub temu pa bom letos kot gledalec znabiti bolj zagaman kot lani, zakaj lansko leto je šlo za prvo sezono, bili so deviški časi, ko smo si bolj kot kar koli drugega grizli prste, ali bo Martinovo sago sploh možno kolikor toliko spodobno ufilmiti. Ugotovili smo, da to je možno in — tu bom prešaltal na analogijo — skupaj s serijo plezali in plezali smo visoko. Deveti ter deseti klin smo(smo, ampak ne mi … kline so za nas zabijali ustvarjalci serije) torej zabili visoko in potem leto dni viseli.  Razočaran bom, če bom prihodnje leto štartal z nižje točke, kot sem štartal letos.

Pa bodi tole dovolj klobasanja o nekih abstraktnih zadevah, ki za našo stvar niso pomembne, a se mi je kljub temu zdelo prav, da jih v prvih letošnjih vtisih omenim. Gremo na vsebinski del. Lansko leto sem, če me spomin ne vara(in vara me ne), vsakič začel s kratkim povzetkom prejšnje epizode. V tem duhu bi se na tej točki spodobil en povzetek prve sezone. Da pa ne bom pisal stvari, ki sem jih v preteklosti zapisal že vsaj dvakrat, bom raje prilepil tole genialno vižo, ki povzame vse, kar je treba, veliko bolje, kot bi to storil jaz. Spoštovanje avtorju!

In … končno … gremo na Sever Še Pomni(The North Remembers). Glede na konec prejšnje sezone več kot ustrezen naslov. Uvodna špica letos obišče tudi Zmajev Kamen, kar je seveda ustrezno, ne razumem pa povsem, zakaj tudi Zid in Vaes Dothrak. Nič, kar bi me zmotilo(če bi se kanil spotikati ob uvodne špice, potem bi bilo bolje kar zaključiti s pisunjenjem), omenim pa vendarle. Prvo(v resnici enajsto) epizodo je režiral Alan Taylor, kar je prikladno, saj je prav on lansko leto režiral tudi deveto in deseto. Možakar, ki bo, mimogrede, sedel tudi na režiserskem stolčku pri nadaljevanju filma o Thoru, je svoje delo tokrat opravil vsaj enako dobro kot poprej.  Epizoda odpre s turnirjem, posvečenem Joffreyejevemu godovnemu dnevu, ki se odvija na obzidju Dubrovnika Kraljevega Pristanka. Druga knjiga odpre z drugačnim prologom, ampak zamenjava se zdi razumna. Do tega še pridem. Joff, ki se v letu dni ni niti malo skuliral, uživa v bitkah na življenje in smrt, v kar zahodi tudi ser Dontos Hollard, pijani vitez, poslednji svoje rodbine, (skoraj) iztrebljene za časa Norega Kralja. Reveža tako rešita Sansa in Pes, Joff pa ga iz viteza za kazen predela v dvornega norca. Komocijo prekine Tyrion, ki na prizorišče prispe v družbi plačanca Bronna in klanovcev z Dola. Zdi se mi škoda, da so pisci spustili del dialoga iz knjige, kjer si Joffrey in Tyrion takoj na začetku izmenjata besedici “ti” in “jaz”. Je pa res, da sta ti besedici, ki poosebljata Joffovo nelagodnost ob stricu ter Tyrionov ego, v adaptaciji zelo očitno zapisani na njunih obrazih in je s tem v obziru izmenjava mogoče res nekoliko odveč. Tyrion si z mulcem ne da kaj dosti opravka in nadaljuje svojo pot proti dvorani malega sveta, kjer veliki moister Pycelle pravkar predstavlja belega krokarja, ki ga iz citadele v Starem Mestu kot znanilca pošljejo ob koncu poletja. Vsi skupaj lepo čestitajmo Janosu Slyntu, ki je bil za svojo službo povišan v gospoda in si pridobil stolčič v malem svetu. Na sestanek nenazadnje, žvižgajoč si melodijo iz filmov o Harryju Potterju, prikoraka tudi Tyrion in ne, Cersei ga ni niti malo vesela. Posebno, ko izve, da ga je Tywin poslal kot nadomestnega kraljevo roko. Po letu dni me izjemno veseli videti celotno ekipo takole na kupu, pa čeprav gre v bistvu za sámo nožvhrbetzaritno bando. Dinklageu, najbolj od vseh, se vidi, da resnično uživa v svoji vlogi in kako tudi ne, saj igra največjega carja, ki so ga kdaj videli TV ekrani. No … po Houseu, vsaj. Vnemar bom vzel dejanski kronološki red in še malo ostal v Kraljevem Pristanku. Shae in Tyrion. Sibel Kekilli, ki igra Shae, me s svojimi igralskimi sposobnostmi letos prepriča nekoliko bolj kot lani, mesto Dubrovnik pa je od zgoraj tako čudovito, da deluje že fake. V vseh pogledih je bila selitev iz Malte dobra odločitev. Definitivna nadgradnja. Za interakcijo med Cersei in Mezinčkom pa moram reči, da me ni povsem prepričala. Knjižni Baelish bi vedel, da Cersei ni Varys in kot gledalec si ne morem kaj, da ne bi v tem primeru sicer pametnega Mezinčka primerjal z od časti slepim Nedom Starkom. Razumem, da na ekranu ne vidimo misli, kot jih vidimo v knjigi, in da je potrebno nekatere misli zato predelati v dialog, ampak kraljica regentka in gospodar kovancev pač nista skupaj pasla ovac, vsaj ne na ta način.  Torej, Petyr, v bodoče nekoliko več previdnosti, pa bo. Se mi je pa kljub temu dopadla Cerseina reakcija, ki je Mezinčka kaj hitro postavila na realna tla in je tipična za tisto Cersei, ki jo poznamo in imamo radi. “Power is power”, pa to. Že v naslednjem prizoru pa se v Baelishovi vlogi znajde kraljica sama, saj jo v roke dobi Joff, ki mu niti malo ni všeč, da mu Cersei zbija rispekt na stritu. Če vprašate mene, je prav, da ga je šmeksnila. Ko Joff izda edikt, poboj vseh Robertovih pankrtov, takrat, ali pa malo po tem, ko ji kot kralj tako rekoč zagrozi s smrtjo, takrat Cersei spozna, kaj točno se ji je iztrgalo iz povodca. Sledi prizor v Mezinčkovem bordelu, kjer je bila Ros(hah! ste mislili, da je ne bo to sezono, kaj?) očitno povišana v nekakšno madam in s tem najverjetneje, lahko pa tudi ne, zamenjala Chatayo, ki vodi nek bordel, ne vem če ravno ta, v knjigi. No, kriki užitka se kaj kmalu sprevržejo v krike bolečine, ko v bordel prikoraka Slynt s svojimi zlatoplaščniki in začne izvrševati Joffove ukaze. Sledijo krajše sekvence, kjer zlatoplaščniki nadaljujejo z izvršbo … in ja, sekvence kot take so mi kar všeč. Ne vsebinsko, da ne bo pomote, ampak tehnično. Odigrane, posnete in zmontirane so tako, da na gledalca v kratkem času napravijo velik vtis, kar je ob petdesetih minutah na epizodo ključno. V kontekst paše tudi zadnji prizor, kjer Arya in Gendry, zdaj očitno (pred)zadnji Robertov pankrt, z Yorenovo druščino bivših jetnikov, potujeta proti severu.

V Zimišču Bran skupaj z moistrom Luwinom tačas posluša pritožbe svojih vazalov. Prvi izmed njim me hudičevo spominja na nekoga iz knjige, nekoga, čigar imena se ne spominjam, drugi pa je … jaz bi rekel, da gospod Manderly, ampak Luwin ga pokliče drugače, zato sem šel gledat v podnapise. Gospod Portan? Nikad čuo. Izmišljevanje novih likov je najverjetneje ukrep, namenjen izogibanju recastov. Kot vemo, GRRM knjige še vedno piše, tako da usode vseh likov še niso znane. In kot vemo, denarja za translacijo celega Martinovega sveta enostavno ni. Kar naredijo scenaristi je to, da si izmislijo nove like, ki niso ključni za nadaljevanje, za njih poiščejo igralce, le malo večje od statistov(cena je temu primerna), ti liki momentalno nosijo manjše vlogice Martinovih likov, dejanske like pa predstavijo v kasnejših sezonah, ko pridejo nekoliko bolj v ospredje. Tako jaz mislim. Naslednja sekvenca so volčje sanje. Bran skozi oči svojega krvovolka, Poletja. Naj povem, da so krvovolkovi letos dejanski volkovi, v postprodukciji nekoliko povečani in “popravljeni”. Lepo narejeno. Še posebej glede na TV budget. Kasneje Hodor, Osha in Bran debatirajo — no, debatirata v resnici samo Bran in Osha — o teh sanjah, kar Branu ni baš povšeči, zato hitro preklopi na novo, nič manj bizarno temo. Komet. Glede na to, da je to šele prva epizoda, še ne nameravam zagnati alarma zaradi manka Reedovih otrok, češ, kaj se grejo, ampak stvari mi definitivno smrdijo po tem, da bo Osha prevzela njihovo vlogo. Ne bo jih, to vem, ampak upam, da se pridružijo vsaj v naslednji sezoni.

Glede na to, da se je prejšnja sekvenca končala z besedico “zmaji”, je edino prav, da se nova začne z zmaji. Daenerys s svojim mini khalasarjem brodi po puščavi in išče zavetje, ali pa vsaj vodo. Šušljalo se je, da Rakhara letos ne bo, saj naj bi imel igralec Elyes Gabel druge opravke in jebeštrga, tudi Irri je kazalo slabo, zato sem še toliko bolj vesel, da sta oba prisotna. Roxanne McKee prav tako. Roxanne je zakon! In zmaj … CGI pri zmaju je naravnost fantastičen. Si pa ne morem kaj, da ne bi opazil, da so nianse nekoliko drugačne. Vrat, recimo, ima daljši. Dany v obupu odpošlje svoje krvne jezdece v tri smeri in ni hudič, da se ne bi našla kaka oaza.

Sledi tranzicija, ki sem jo omenjal že v prejšnjih zapisih in ki poskrbi za odličen kontrast. Ogenj in led. Iz Dubrovnika v Islandijo, pardon, mislim, da še na Irsko, natančneje pred Crasterjev branik. Gre za kočuro, nekoliko nad Zidom, ki si jo lasti divjež Craster, oče in mož številnim hčerkam, sicer pa prijatelj nočne straže, pa čeprav po njegovem obnašanju tega ne gre vedno sklepati. Omeniti velja tudi Eda Turobo, ki se je letos pridružil ekipi … nenazadnje ga lahko tudi ne bi omenil, saj je, kot pogosto pravi, vajen vsega hudega. Robert Pugh kot Craster štima. Posebno s svojim škotskim naglasom, ki se na nek način lepo poda divješki tematiki. Craster tako kot že dolga leta trguje z nočno stražo; on njim informacije, oni pa njemu bolj otipljive stvari, kot so naprimer sekire in vino. Jon pa, tako kot ponavadi, spet stegne jezik ob nepravem slučaju, za kar mu poveljnik Mormont pove par krepkih.

V taboru Stark pride do interakcije med Robbom in Jamiejem. Taboru, ja. Ne v Rečnjavi, kar je škoda, saj me kletka iz tankih vejic, namesto betonske celice, ne prepriča preveč. No, pa vendar bi z Rečnjavo v paketu dobili še kopico Tullyjev, kar bi bilo enostavno predrago. Vsaj zaenkrat, ko ti še niso tako zelo pomembni. Zato imajo Jamieja venomer s sabo, kar gledalcu ne bi smelo biti preveč moteče(vsaj meni ni). Stark Lannisterja pobližje spozna s Sivim Vetrom, svojim krvovolkom, izmenjata pa si tudi nekaj zanimivih vrstic dialoga, pri čemer je potrebno priznati, da je Waldau bistveno boljši igralec od Maddena, tako da prvi drugega na momente žal zasenči. Kasneje se prizorišče preseli v šotor, od koder Robb v Kraljevi Pristanek odpošlje Altona Lannisterja, TV verzijo knjižnega Cleosa Freya. Ta sprememba mi je mogoče še najbolj jasna od vseh. Razlaga, zakaj se Frey bori na strani Lannisterjev, bi bila odvečna potrata časa. V idealnem svetu, kjer bi imeli dvajset epizod na sezono, bi bilo to mogoče, v realnem pa so tovrstne nianse zgolj odvečen balast, ki gre na rovaš pomembnejših stvari. Robb na tej točki odpošlje svoje tri najbližje zaupnike, sera Rodrika, Catelyn in Theona, vsakega na svoj konec, prvega v Zimišče, drugo v Neurne Dežele k Renlyu, tretjega pa na Železne Otoke, po pomoč k svojemu očetu.

In za konec še … Zmajev Kamen. Moja najljubša fakcija. Bal sem se, kaj bodo storili s smrtjo moistra Cressena, ki je v knjigi prolog, ki resda zajema samo nekaj več kot deset strani, ampak je natrpan z informacijami, mislimi ter občutki moistra. Mislil sem, da bodo nekoliko napihnili vlogo in ga pustili živeti vsaj nekaj epizod, da bi nas nekoliko bolje spoznali z njegovim odnosom do Melisandre, rdeče svečenice. Ko sem pred dnevi izvedel, da tega niso storili, sem bil nekoliko zaskrbljen, danes pa vidim, da je bila skrb odveč. Cressen je, kljub kratkosti njegovega screen timea, dovolj glasen, da pride do nas in vzlic tega sem si kar oddahnil. Prizor, kjer sežgejo sedmere, se mi dopade. Carice van Houten kot Melisandra ne deluje tako hudičevo temperamentna in gajstna, kot sem si predstavljal ob branju knjige, deluje pa zato izredno svečana, kot se za duhovna tudi spodobi. V svojih vlogah prav tako, mogoče se celo bolj, blestita tudi Cunningham in Dillane. Prizor z omizjem je neprecenljiv. Popravljanje iz “Jamie Lannister” v “Jamie Lannister Kraljemorec” in iz tega v “ser Jamie Lannister Kraljemorec”, je čisti Stannis Baratheon. Cressenova zastrupitev pa tudi ni tako plitka kot sem se sprva bal, kljub temu pa … eh, saj je dobra. Jaz bi, če bi bilo na meni, naredil tako, da prva pije Mel, ne pa da je Cressen že gotov, preden svečenica sploh pokusi. Ampak namen je pomoje dosežen in zaradi tega se s tem ne bi preveč utrujal. V prihodnosti več Zmajevega Kamna, prosim. Več Stannisa, več Melisandre in več Davosa. Tudi več kraljice Selyse, ki je v prvi epizodi in bo, kot sumim, tudi preostanek té sezone, predvsem sramežljivo statirala.

Takole, pod črto, obetaven začetek. Če se pogovarjamo o številkah, bi epizodi prisolil eno solidno devetko. Upam, da se sezona v tej maniri tudi nadaljuje in da kvaliteta pod nobenim pogojem ne pade. Nenazadnje se šele ogrevamo. 😀

LP Pepi

Advertisements
13 comments
  1. Medea said:

    Woohoo 😉 Ej, nisem brala, sori, bom jutri 😛 Danes me čaka prvi deeeeel!

  2. Pepi said:

    Če bi tole prebrala pred ogledom, bi bila to huda napača! Sem ti kar fouš po svoje … jaz imam do novega dela še en teden, ti pa minute. Slaba ura uživancije se ti obeta, v glavnem. 😀

  3. Lisa said:

    Okeeej, očitno naredla napako.
    Jebi ga.

    Dans sem hokej gledala.

  4. Medea said:

    Evo, zdaj imam tudi jaz slab teden do naslednje 😉 Res je, slaba ura uživancije. Človek po skoraj enem letu malo pozabi za kakšno mojstrovino gre. Glede na to, da me knjige še čakajo, nisem sposobna primerjave. Nekoč sem imela eno prvih v rokah, pa sem jo bolj ošvrknila. Ma ja, podobno kot z LOTR, človek ne ve, kaj bi prej. Mislim pa, da se med gledanjem ne bom spravila k branju, malo nesmiselno je 😉

  5. Pepi said:

    Ojooooj, Lisa, mislim res, ojooooooj. Shun the nonbeliever! Ne, sej ne … GoT ipak ne bo šel nikamor … za razliko od hokeja, ki je bil live.

    Glede dileme, kaj se splača predelati prej, knjigo ali serijo … pomoje ni pametnega odgovora. Jaz se načeloma gliham po tem, kaj mi prej pride pod prste. Spotikanja ob spremembe ter razlike med izvirnikom in adaptacijo, se pa v svojih zapisih praviloma skušam vzdržati, ker pač vem, da so nekateri popravki nujni … ampak tale Cersei vs Littlefinger se mi pa res ni zdela pretirano posrečena. Zmerno do pretežno odveč.

  6. Dočakali!!! 😀

    Super, vse ok. Stannis se mi zdi hud, isto Craster, ampak Melissandra me za zdaj ni prepričala. Ravno dovolj časa je minilo od knjige, tko da se ravno prav spominjam, oz sem ravno dovolj pozabil 😀

    joj ne vem če bom spet preživel zahrbtnost greenjoya! :S

  7. Pepi said:

    Za Carice van Houten, ki je sicer odlična igralka, kar je že večkrat dokazala, med drugim tudi s filmom Black Butterflies, sem pred časom zapisal, da dam roko v ogenj, kar se Melisandre tiče in sem tudi zaradi tega mogoče nekoliko popustljiv. Imaš pa point in ne samo ti, veliko gledalcev je pustila hladne. Ta njena svečanost, ki sem jo omenil, mogoče malo meji že na branje iz knjige … in kot pravim, ni tistega temperamenta. Jaz, naprimer, sem si v tej vlogi vedno predstavljal kako Penelope Cruz. S španskim naglasom in hudim dekoltejem. 😀
    Sicer pa je druga epizoda že prav tako dostopna preko nekaterih temačnih, gusarskih poti(hint, hint) … HBOju je baje ušla na HBO GO, od koder so jo že umaknili, ampak kot pravijo, ko je stvar enkrat na internetu, je vedno v internetu. Zapis bom sestavil prihodnji teden, lahko pa rečem, da je epizoda kot celota še boljša, Mel(kot celota) pa tudi. 😀

  8. Medea said:

    Potem je res, ne? Fakerji, sem pa mislila, da gre za foro … What to do, what to do?? Ponavadi je že čakanje del izkušnje …

  9. Pepi said:

    “Čakanje del izkušnje, ena epizoda na teden, kaj bom pa drug teden počel …”
    Takšne stvari so tudi meni hodile po glavi, ko sem izvedel, da je druga epizoda že zunaj … ko sem takole premišljal, sem se kar naenkrat zalotil na neki strani brati nek recap druge epizode. Takrat sem ugotovil, da ne bo šlo in jo pri priči pogledal. Hehe … opažam, da sem v zapisu pozabil omeniti rezultate svojega posta. Bil sem 0% uspešen. Od zapisa pa do 2. aprila, sem namreč pogledal ves razpoložljiv material. Toliko o meni. 😀

  10. Medea said:

    Aja, a potem ti ni uspelo to s postom? No, jaz sem se odločila, da še malo počakam. Morda ne ravno do drugega tedna, malo pa 😉

  11. Pogledal še drugič prvi del in evo, Melissandra mi še vedno ni všeč. Tisto pri Stannisu, požig sedmerih in trenutki za mizo, se mi zdijo najboljše sekvence, odlično so posnete, huda fotografija, ampak Melissandra vsaj za zdaj ni na pravi ostrini.

    Ampak ajd, tisto rojstvo in tako dalje bo gotovo dovolj tudi za to, da se Melissandra dobro odreže.

  12. Pepi said:

    Če jo bo na koncu ven vlekel samo tisti prizor, bom pa jaz razočaran … od CvH sem pričakoval(in nenazadnje tudi še vedno pričakujem) presežek in hočem … da na koncu sezone žreš svoje besede. Ne … hec. 😀 Bomo videli, kako bo v bodoče. Ena lastovka ipak še ne prinese pomladi, za doslej videno(za prvo epizodo) pa se strinjam, da to presežek ni bil.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: