Igra Prestolov – Nočne Dežele

Evo ga, velikonočni ponedeljek, frej dan, futer v izobilju in čas za drugo epizodo druge sezone Igre Prestolov — kombinacija, ki bi bila, ako HBO prejšnji teden ne bi zajebal in od svojih nederj prekmalu izpustil dotične epizode, še toliko bolj posrečena.

Sistem je, kakršen je in zapis kot ponavadi začenjam s kratkim recapičom prejšnje epizode. V Sever Še Pomni smo se spoznali z Zmajevim Kamnom, otočkom nekoliko severovzhodno od Kraljevega Pristanka, otočkom s katerega srednji brat pokojnega Roberta, Stannis Baratheon, terja svojo pravico do železnega prestola Sedmerih. Spoznali smo se z njegovima desnico ter levico, z ognjeno svečenico Melisandro in z bivšim tihotapcev Davosom Morjavrednim. Režiser je to storil na kratek a jedernat način, pri čemer je ključna beseda seveda jedernat, saj je bil po moji presoji to najpomembnejši del prejšnje epizode, ki je resnično potreboval kompetenten pristop. Stannis je širom kraljestev razposlal krokarje s pismom, češ: “Železni prestol mi gre po postavi … jada, jada … Joff, Myrcella in Tommen pa so plodovi incesta in tako neupravičeni do virbanja.” Večina dvainpetdesetih minut je šla Kraljevemu Pristanku, kamor je prispel Tyrion Škrat in začel, po domače, delati red. Deški kralj Joff je Cersei in celo sebi zrasel čez glavo, deški kralj Robb pa ga je začel lomiti, kar se bo v bodočnosti najverjetneje še zelo poznalo. Omeniti velja še Sever. Bran, zdaj zimiški princ, posluša jamranje svojih vazalov, se druži z moistrom Luwinom, Osho ter Hodorjem in sanja volčje sanje, medtem ko njegov polbrat Jon,  zdaj mož nočne straže, začasno stanuje pri manj kot gostoljubnem divježu Crasterju in njegovim hčeroženam.

Toliko o stari en teden stari epizodi, zdaj pa se raje lotimo nove (en teden stare epizode -.-). Najprej bi se dotaknil naslova. Nočne Dežele. Moram priznati, da so epizode v tej sezoni podnaslovljene nekoliko bolj kriptično kot lansko leto, tako da sprva nisem imel blage, na kaj bi se “Nočne Dežele” lahko navezovale. Zdaj sem na tem, da imajo neko zvezo s smrtjo pri Dothrakih — če se ne motim, sem nekoč v knjigi ujel ta kontekst — vendar me ne primite za besedo. Lahko, da se motim. Mimogrede, tistim, ki tako kot jaz gledate na računalniku; če ste preskočili uvodno špico, ste preskočili tudi kulsko vključitev Špika, gradu hiše Greyjoy. Špica je top. Epizoda sama pobere štafetno palico in nadaljuje približno od tam, kjer je končala prejšnja. Arya na mali potrebi. O tovrstnih sekvencah govorim, ko pravim, da je Igra Prestolov nekaj popolnoma drugega. Če knjižna serija podira knjižne, zlasti fantazijske, standarde, potem lahko brez slabe vesti rečem, da nje adaptacija analogno delo več kot uspešno vrši nad televizijskimi. Tak uvod je seveda na mestu, saj nas opomni, da Arya potuje kot fantič Arry in da mora paziti že pri banalnih stvareh, kot je ravno ta mala potreba. Magnet za probleme, kakršno je, se punče v naslednjem prizoru zaplete v pogovor s tretjino treh posebno nevarnih zločincev, Jaqenom H’gharjem, kar pa ne traja, saj se na cesti na lepem pojavita dva zlatoplaščnika, ki iščeta, ne Arya, ne tebe, pač pa pobiča, ki sliši na ime Gendry, ime, ki ga je Slynt v prejšnji epizodi iztisnil iz kovaškega majstora Tobha Motta. Z Yorenom ni zajebancije, to itak vemo, izpostavil pa bi mogoče samo njegovo ravnanje z zvitkom, ki bolj kot na njegovo nehotenje branja, kaže na njegovo nezmožnost. Miiiičken detajl, a prefinjeno vkomponiran.

Če tudi tokrat malček prefondlam dejanski vrstni red in v zapisu združim tematsko sorodne dele … če to storim, smo pri debati o vitezih, kjer sodelujejo Arry, Vroča Potička, Lommy in na koncu še Gendry. Na tej točki moram pohvaliti Bena Hawkeya, igralca, ki igra Vročo Potičko, saj to počne zelo kompetentno in na ta način, kratkosti dialoga navkljub, uspešno parira Maisie Williams, zdaj že veteranki Igre Prestolov, ki se je v vlogi Arye instantno vzpostavila kot odlična igralka. V primerjavi s tema dvema je Joe Dempsey precej medel in pozabljiv … celo do te mere, da si želim, da bi bil Robertov pankrt Vroča Potička in ne on. Medel ali ne, vseeno je Gendry edini, ki pogrunta Aryo, toda ponovno bom rekel, da prizor ni odigran najbolje. Mogoče zato, ker gre tudi konceptualno za neroden prizor, ampak mene osebno tak argument ne prepriča preveč.

In spet ogromno Kraljevega Pristanka, s čimer nimam problemov, da ne bo pomote. Kraljevi Pristanek in mali svet sta ena taka kul antena, od koder lahko dobivamo informacije o tako rekoč vsem. Sledi mogoče moj najljubši prizor v vsej epizodi. Prejšnji teden sta se udarila Mezinček ter Cersei in s tistim nisem bil najbolj zadovoljen. Zdaj sta podobno storila Varys in Tyrion in tokrat je to — namreč spet gre za isto stvar; transformacijo tega, kar lik v knjigi razmišlja, v dialog — uspelo neprimerno bolje. Oba, Hill in Dinklage, sta v tej instanci fantastična. Na sestanku malega sveta, ki sledi, izvemo, da je ser Alton Lannister že prispel s pogoji Robba Starka. Le te Cersei takoj raztrga, kar je pač deja vu, bolj kot to pa me je presenetilo dejstvo, da Pycelle omeni, da je pismo iz gradu Črnina prišlo preko krokarja, ne preko sera Alliserja Thornea, ki ga je v prvi sezoni na Jug poslal Stari Medved. Nekonsistentnost, ki bi se ji lahko preprosto ognili že s tem, da bi zasluge za dostavo pisma pripisali Thorneu, namesto krokarju, kar ne bi bilo ne časovno, ne finančno nič bolj potratno. Poveljnik Mormont potrebuje več mož in izkaže se, da ima Tyrion soft spot za nočno stražo, saj jim kaj hitro ustreže in na Zid pošlje ex-poveljnika Slynta. Zelo kul prizor, tako rekoč naravnost iz knjige, s to razliko, da tu zlatoplaščnike prevzame kar Bronn, kar je povsem dobrodošla poenostavitev, brez škode za splošnost.

Preskočil sem Mezinčkov bordel. Ne vem, ali je imela Ros v času snemanja kakšno grozno alergijo po celem telesu ali kaj, ampak dejstvo, da jo že drugič zapored vidim oblečeno, me grozno skrbi. Smrt dojenčice prejšnjo epizodo, jo je grozno pretresla, mene pa bi na njenem mestu(in me je celo na mojem) bolj pretresla Mezinčkova tolažba. WTF je bilo s prostitutko iz Lysa? Kako TF jo je kupec pohabil? Nočem vedeti, ampak bojim se, da moram, ker me vsa ta skrivnoščina samo še dodatno meče iz tira. Verjetno sem eden redkih, ki za Ros najde dobro besedo. Esmé Bianco je huda, niti ne slaba igralka … na lik Ros, ki ga v knjigi ni in še vedno ne vem točno, zakaj v seriji je v tolikšni meri kot je, pa sem se že kar navadil.  Kraljevi Pristanek postreže s še enim všečnim prizorčkom, z eno simpatično interakcijo med Cersei in Tyrionom, kjer se vidi, da Dinklage in Headeyeva, sicer dobra prijatelja v resničnem življenju, zares uživata. Tyrionova “listen to me, queen regent” in Cersein “ahah, the people”, sta čudovita delčka dialoga, ki potrjujeta mojo ugotovitev.

Onkraj Zidu. Edo Turoba sprošča negativno energijo, Žiljka, ena izmed Crasterjevih hčera, pa se pobližje spozna z Duhom, Jonovim krvovolkom. Scenarij naravnost iz knjige, če nekoliko skrajšam. Zelo me je presenetil zadnji prizor, zadnji zadnji, zadnji v tej epizodi, prizor, kjer Craster daruje dojenčka pobiča, ne Žiljkinega, da ne bo pomote(vsaj mislim in upam, da ne), belim hodcem, ki smo jih nazadnje videli na začetku prve sezone. Super se mi zdi, da serija na ta način dopolnjuje knjige, saj so se v knjižni verziji ta darovanja evidentno dogajala, le da bralci nismo imeli oči, skozi katere bi jim lahko bili priča. Zelo me zanima, kako in ali sploh bo, to, da jih je Jon od Crasterja dobil po njuški, vplivalo na nadaljevanje. Verjetno ne preveč … en tak mini zapletek, ki TV serijo dela atraktivnejšo in ki je posledica prebrisanih scenaristov. Lahko pa, seveda, da se motim in da bo iz tega še velika pizdarija. Ko smo že ravno pri “onkraj” … pojdimo pogledat še onkraj Ozkega morja. Dany je tokrat res samo za pokušino. Ravno prejšnjič sem razlagal, da so se pojavile govorice, da Rakharo zapušča serijo in jih označil za prazne marnje. No, kot kaže, so se te govorice izkazale za resniče, le da je serijo zapustil v veliko spodobnejšem in ne v tistem ni-ga-več-mi-se-pa-delajmo-da-ni-nikoli-obstajal slogu. Zanima me, če to za Dany pomeni kak dodaten zaplet, saj je Irri obljubila to, kar zadnje čase vse prerada obljublja; maščevanje ter ogenj in kri … vsaj mislim. Dothraščina namreč ni podnaslovljena. Ne vem zakaj.

Greyjoyi bojda ne sejejo. Tako govori njihov rek. Ampak kot kaže, sejejo sto na uro in ne bom se čudil, če se devet mesecev od snemanja te epizode ne obeta kak baby boom. Kapitanova hči je vzeta naravnost iz knjige. Mogoče nekoliko bolj suha, ampak nasmeh za milijon dolarjev je nasmeh za milijon dolarjev. Ko Theon prispe v luko, ga tam pričaka nek brezimen možakar, ki po izgledu in obnašanju zelo spominja na igralca Sama Elliota in punca, železnorodna od glave do pet, ki Theona odpelje do Špika. Grad, mimogrede, izgleda fantastično. Theon se kar naenkrat znajde pred fotrom, polnim zamer in sovraštva do Starkov, ki se je na otoku kujal devet let, odkar mu je gospod Eddard sina vzel za rejenca … in fotr mulca, ki je domov prišel našopirjen, da se reče, kaj hitro strmoglavi iz oblakov. To, da se deklina, ki je Theona pripeljala do Špika, izkaže za njegovo starejšo sestro Yaro(v knjigi Asho), ki jo oče postavlja pred njega, seveda ne pomaga. Gemma Whelan in Patrick Malahide oba briljirata, pa čeprav Gemma morda ni točno tisto, kar sem si ob branju knjige predstavljal. Po izgledu ne, po obnašanju pač. Železni Otoki(in tudi serija na sploh) se kitijo s čudovito scenografijo. Kamin s kraken reliefom, recimo, je super … in se super sklada s tamkajšnjo tematiko in Utopljenim Bogom, ki ga častijo. S Cthulhujem se super sklada. GRRM rad dela poklone priljubljenim avtorjem, kar tudi priznava in kar me navadno ne moti, ampak fraze “what is dead may never die” v tem kontekstu enostavno ne morem vzeti preveč resno.

In spet je naneslo, da je Zmajevemu Kamnu posvečen zadnji del zapisa. Tam Davos rekrutira svojega starega kamerada Salladhorja Saana, lyškega pirata, pri čemer ga za razliko od knjige tu spremlja še njegov sin Matthos. Od Luciana Msamatija nisem vedel, kaj pričakovati, ampak kot Saan odlično parira Cunninghamovemu Davosu in tudi Matthos, ki bi rad starima prdcema na vsak način v glavo vtepel svojo novo vero, ni odveč, saj poskrbi za neko ravnotežje ter s svojo pojavo pomaga predstaviti nekaj Salladhorjevega ozadja … in kasneje tudi Davosovega, če smo že pri tem. Matthos je prefrigan način, da vidimo v glavo Davosa Morjavrednega, tako je. Podobno kot Ros, če hočete, le da Matthos ni izmišljen s strani scenaristov.

Naj končam s prizorom, ki me (je) nekoliko bega(l). OK, to, da je Mel Davosovemu pobiču v uho zašepetala nekaj o smrti, je dovolj bizarno, posebno ozirajoč se na to, da je Mel šlogarica. No, najprej bom izpostavil tisto dobro. Dovolj posrečeno se mi zdi, da so Stannisov odnos do vere prikazali kot zelo pragmatičnega. “I’ve said the words, damn you!” Če me spomin ne vara, je besede v prejšnji epizodi izrekel napak(namesto s “terrors”, je zaključil s “terror”), poleg tega pa je, po končani ceremoniji, Prinašalca luči, bajeslovni meč junakov, pustil kar na obali, zapičenega v pesek. Kost za rajo, pač. Stvar je v tem, da Melisandrine moči ne gre zanikati, kar je tudi razlog, da jo ima ob sebi. Bal sem se, da bodo ta odnos poenostavili v gospodar-suženj odnos, kjer bi Stannis vdano služil Melisandri, podobno kot je to storil PJ pri Gospodarju Prstanov in odnosu med Sauronom ter Sarumanom. To torej štima. Pa se podajmo na območje morebitnih sprememb. Najprej … Stannisova žena, Selysa Florent, je bolana? V prvi epizodi mi je izgledala zmerno do pretežno zdravo. Bolano ženo, ne pa hčerke, za razliko od knjige, kjer je imel ženo in bolano ženo? Zanima me, kako bolana je ta žena. Sledeče je po fan forumih završalo še celo glasneje. Stannisov naskok na Melisandro. Da ne bo pomote, kot moški ga razumem stoodstotno in sočustvujem … Carice van Houten je namreč strupeno huda. Nisem pa povsem prepričan, ali je to povsem v kontekstu z likom. Nisem bil prepričan, dokler stvari nisem premislil. To, da sta se Mel in Stannis poznala tudi v nekoliko bolj bibličnem smislu, je iz knjige jasno vsaj toliko, kot to, da sta bila Renly in Loras geja. In kako naj bi potekal proces parjenja, jebela, če ne tako? OK, to, da sta opravila kar na zemljevidu, ki sta ga prej tako skrbno pripravljala Davos in Matthos, je mogoče vendarle malo prehuda, pa vendar. Toliko.

Kljub parim spotikam, mi epizoda kot celota deluje odlično, celo boljše od prve, me pa zanima, kaj bo prinesel naslednji teden. Zlasti zaradi določenih sprememb. Obstoja tudi že trailer, ki pa, kot se za trailer spodobi, ni preveč zgovoren.

LP Pepi

20 comments
  1. Medea said:

    Še dobro, da te imamo 😉 Jaz se namreč precej stvari ne spomnim iz prve sezone, potem pa tuhtam kaj točno mi je že ušlo. Pa knjig seveda nisem še brala, tako da od tu tudi neznanje. Ali pa obratno, no. Kakorkoli že, nekaj stvari je jasnejših zdaj, hvala 🙂

  2. Lisa said:

    Ha! Zdejpa nisem naredla napake. 😉
    Kje je še en tedn?

  3. Pepi said:

    Ni kej, Medea, ni kej … kaj, konkretno, te je pa zmedlo? 😀
    Heh, še šest dni, ne? Tretja in četrta epizoda sta nadzakon, sodeč po odzivu nekaterih kritikov.

  4. Lisa said:

    Jst sem si obljubila, da bom še enkrat prebrala Clash of Kings in sm so dala in na Kindla v angleščini in duma sem mela slovensko, pa mi ni ratal.
    In mi par stvari manjka. Se jih pa hitr spomnim pol 😉

  5. Medea said:

    Ma mene veliko stvari zmede 😉 Mal sem pozabila kaj je fora s Stannisom in njegovo ženo. Oziroma nanjo sem komplet pozabila 🙂 Nasploh je pri GOT toliko zadev, da iz epizode v epizodo malo pozabljam … Že tako je trajalo precej časa, da sem doumela kdo paše h komu, sploh kdo je kdo, no 🙂

  6. Pepi said:

    Lisa, jaz jo zdajle berem, upal sem, da jo bom prebral do začetka serije, ampak me nekaj bremza sto na uro. Če ne bom pospešil, naslednje epizode že ne bom imel več na frišno pokrite. Serija se nič ne obira. 😀

    Medea, ja, totalna štala je, vem, razumem in sočustvujem. Kakšne like predstavijo res brzinsko, podrobneje pa šele v kasnejših epizodah … za Melisandro, recimo, sploh nisem prepričan, če je bila že imenovana. Kot gledalec vem samo, da je tam, da je huda in da je očitno imuna na strup. 😀

  7. Medea said:

    Hehehe, ja no, Melisandra me je precej presenetila in je sploh nimam v spominu. Morda je res niso omenili … Pa človek je kdaj raje tiho, da ne napiše kakšne neumne in izpade malo omejeno, ker stvari pozabi, presliši, spregleda 🙂 Huda, da je? 😛 Coprnica … 😉

  8. Pepi said:

    HUDA … coprnica.
    Sicer pa, ko si enkrat v geekovskih krogih, težko izpadeš neumno, tako da ni panike … nenazadnje so tile zapisi res namenjeni tudi razčiščevanju nekaterih podrobnosti. V resnici je nekako tako, da tudi, če ti kak detajl ta moment uide, bo, če je pomemben, načeloma na dan privlečen še večkrat tekom sezon(e) in lahko vse nadoknadiš tako rekoč brez izgub. 😀

    In mimogrede … HBO je danes odobril snemanje tretje sezone. OWYEAH!

  9. Medea said:

    A ni ravno v geekovskih krogih lahko izpasti neumen? 😛 To pa res ja, sej verjetno nisem edina, ki je nedosledna in ji zadeve uidejo iz glave, tako da ja, če je pomembno že naredijo tako, da se ti lepo usede v spomin. Ali pa nas spomnijo, ja.

    A res? Woohoo! Ne, ej res, ta serija je čisto podrla vsa moja visoka pričakovanja. Katera je nehote postavil LOTR. Po trilogiji je ni bilo stvari, ki bi me zadovoljila, GOT uspeva 😉

  10. Pepi said:

    Kaj pa vem … a je? Mogoče imaš point, ker tole je doba keyboard warriorjev in če se znajdeš v primežu kakih internetnih trollov, ti zna trda presti. Je pa vprašanje … kdo v takem primeru, če pogledamo širšo sliko, izpade neumen.
    Ja, moram reči, da je podrla tudi moja pričakovanja. Je pa res, da je tole tako kul verjetno tudi zato, ker je bila večina srednjeveško zgodovinskih pizdarij po lotru točno to … pizdarij.

  11. Medea said:

    Hehehe, je. Mene je prilično precej strah lastne nepremišljenosti, zmedenosti in posledične brbljavosti brez misliti 😛 Je pa res, ja, zna biti tudi obratno.

    No sej to. Človeka precej razpizdijo take stvari. Nekaj ti dajo, nekaj neverjetnega, neviđenega, pol pa jebi se 😛 Res, zelo sem hvaležna za GOT. In povrh vsega, še serija je, tako da je še precej pred nami. In še povrh tega, knjig nisem še brala, tako da po seriji, se bom še imela lepo 😉

  12. Pepi said:

    Bo pa tole in prihodnje leto(če ne bo konec sveta, se razume, če bo, potlej je vse odveč) ksreči nekoliko manj sušno, kot lani. Lani je bil GoT, zatem pa leto čakanja na nov GoT. Zdej bo pa GoT->Hobit->GoT->Hobit->Got, kar čakanje vsaj enmal olajša. 😀

  13. Torej, tale drugi del je boljši od prvega! Zelo dober je. Tam, ko se Tyrion in Pajek prvič bolj resno pogovorita, vrhunsko odigrano. Pa Stannis je spet odličen, s tem možakom v vlogi so zadel, scena s sexom na bojni mizi je odlična. Opala, kaj delata Craster in Jon, hudo fino.

    To, da je tretja sezona potrjena, je pa kot darilo. Super in hvala HBO! Komaj čakam rdečo poroko, komaj čakam zaključek, vihra je enostavno sijajna 😀

    Sicer pa še tole, dragi geek in fan, prsti me že močno srbijo za Vranjo gostijo, enostavno ne morem več ubežati, mi bo pri ogledu kaj narobe hodilo? Verjetno ne, kaj?

  14. Pepi said:

    U, ne, pazi … stvari stojijo takole. Tretja knjiga je mal daljša(ene 300 strani, če prav vem) in bo razdeljena na dve sezoni. Rdeča poroka(upam, da bo ta “šifra” zavoljo novincev zdržala … tega namreč res ne bi rad spoilal) bo pomoje res v tretji sezoni, medtem ko bo zaključek(knjige) verjetno pršparan za četrto.
    Sicer ti pa branje 4. knjige ne bi smelo hoditi narobe. Vsaj pri gledanju druge sezone ne. Pravi čas za obremenjevanje s tem si itak zamudil, ko si prebral Spopad Kraljev. 😀 Ti samo beri, stari. Konec koncev velja, da se je načeloma lažje lotiti serije po prebrani knjigi, kot pa obratno, torej branja knjige po pogledani seriji. Vsaj jaz imam take izkušnje. 🙂

  15. Medea said:

    Sej res, konec sveta … Ja naj vsaj počakajo, da bo Hobit izzide, pol se bomo pa naprej pogovarjali, kaj se bolj splača 😉

  16. Pepi said:

    Sj tolk fore nm bodo pa dal. 14. decembra izide Hobit, 21. bo pa gotovo. 😀

  17. Nejc123 said:

    haha ti bos celo filozofsko razpravu naredu iz te zgodbe haha 😉

  18. Pepi said:

    Samo zato, ker si zgodba to zasluži. 😀

  19. Pepi said:

    Vidu, vidu. Baje bodo letos spet v Dubrovniku … jebela, če se bo tole vlekl še več let, ma ni hudič, da ne bi šel enkrat pogledat. 😀

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: