Igra prestolov – Mož brez časti

Pardon, foljk. Pardon za tole zamudo. Pametnega izgovora nimam, gremo na vtise (pozabimo na vse skupaj).

Takole bom rekel. Kar se zadeva neke splošne atraktivnosti,  je bila zame ta epizoda en korak za prejšnjo. Nekatere odločitve določenih akterjev so mi (podobno kot prejšnji teden, ko je Osha navalila na Theona) delovale nekoliko nelogično in poceni in kot da so tam samo za tiste najmanj zahtevne gledalce, ki ob ogledu po možnosti počnejo še milijon drugih stvari in se ne spuščajo preveč v “zakaj je to tako”. OK, res pa je tudi to, da je Martin v svoje like vdahnil kar se da človeške karakterje, z vsemi vrlinami in napakami, in da se njim nekatere odločitve pač zdijo bolj logične kakor meni, gledalcu (ki sem prav tako napisan kar se da človeško, z vsemi svojimi vrlinami in napakami). Bodisi tako, bodisi drugače, to je ena izmed stvari, ki so me motile (v prvi sezoni manj … ker Nedu brez težav verjamem, da dela (je delal) kretenske poteze) in ki me motijo … in tako pač je. Je pa zato ta epizoda zelo močna v dialogih. Ogromno je momentov, ko ne počnemo nič drugega, kakor spremljamo nek pogovor in to bi mi bilo v drugačnih okoliščinah mogoče (vsaj malo) dolgočasno … ampak v teh mi ni in to iz preprostega razloga, ker so dialogi tako zelo dobro spisani, da so presežek že sami po sebi.

Današnja epizoda se imenuje “Mož brez časti” in gledalec po 56. minuti nima več nobenega dvoma zakaj. Takšnih mož serija, še posebej aktualen del, ponuja več (vsekakor več, kot bi človek želel, a vendarle manj, kot tretji program nacionalne televizije), ampak ne, ni dileme, naslov je brez dvoma posvečen Lannisterjevemu Jamieju in zategadelj naj zapis začnem s to štorijo. V Robbov tabor se s kraljičinim (+ mali svet) sporočilom vrne Jamiejev žlahtnik, Alton Lannister, ki smo ga nazadnje videli kakih pet epizod nazaj, ko je iz Kraljevega pristanka krenil nazaj proti Starkom. Naj na tej točki ponovno izpostavim bizarno ukrivljenost časa in prostora, ki vlada v seriji Igra Prestolov. Alton Lannister je od Kraljevega pristanka, pa do Porečnih dežel potreboval, pozor, PET EPIZOD, medtem ko je Mezinček samo v treh prepotoval … najbolje, da narišem. Ni baš lepo, ampak za ilustracijo pomoje bo. Klilk. Robb, skratka, izpolne svoj del dogovora in Altona vrne nazaj v njegovo kletko, oziroma bi to storil, ako kletka ne bi bila že zasedena (to izpostavi gospod Rickard Karstark, še eden izmed Robbovih zvestih vazalov). Stark zato Altona zapre kar v Jamiejevo kletko, za stražarja pa jima dodeli Karstarkovega sina. Če mogoče še malo podlakocepim; škoda se mi zdi, da so Karstarke vpeljali tako na vrat na nos. Gospoda Rickarda bi lahko, naprimer, pokazali že v prvi epizodi na Robbovem bojnem posvetu. Vsaj zavoljo neke konsistentnosti, ker ni kul, če nek lik kar naenkrat postane glasen, medtem ko je bil v preteklosti, vzlic svojega neobstoja, ves čas tiho kot rit. Je pa z malo domišljije seveda spet možno, da je bil ves ta čas odsoten zaradi boja na neki drugi fronti. Tako si jaz razlagam letošnjo odsotnost Velega Jona Umberja (tistega, ki mu je v prvi sezoni Sivi Veter odnesel dva, če ne celo tri, prste).

Ko se vazali postrgajo iz Robbovega šotora, vanj vstopi misteriozna Talisa, lik Oone Chaplin (kere une? ja Oone!) in Robb svoj resen pogajalski ksiht kaj hitro zamenja za tistega za pecanje bejb. Severnjaški kralj kani odjezdeti v Pečevje (alias The Crag) sprejeti predajo hiše Westerling, Talisa pa ga poprosi za povoje (ker pač pomaga ranjenim na bojišču). Robb jo namesto tega povabi s sabo, jaz pa bi v nadaljevanju rad z morebitnimi bralci (tega bloga in Martinovih knjig) prediskutiral ene par stvari, za kar bom uporabil belo barvo (ker bodo spoilerji, ki segajo tudi v TRETJO knjigo). Ostali ta del prosim preskočite. Že pred časom sem zapisal, da dvomim v identiteto Talise, namreč, očitno je, da bosta z Robbom imela nek ljubezenski debakl. V knjigi, kot vemo, je bila subjekt Robbove ljubezenske afere Jeyne Westerling in ne Talisa. IN; vemo tudi, da je Pečevje sedež hiše Westerling in da Robb dejansko jaha tja, kjer je v Vihri mečev spoznal svojo ljubezen. IN, Talisa se ob ideji, da gre v Pečevje, zdrzne, kar pomeni, da je ona mogoče Jeyne inkognito in da se David & Dan glede tega mogoče vseeno nista tako zelo oddaljila od izvirnega materiala. OK, toliko o tem, zdaj pa mislim, da je končno na vrsti Jamiejevih pet minut. Jamie je v celico dobil obljubljeno družbo in situacija je podobna tisti, ko fan sreča svojega dolgoletnega idola, le da v tem primeru ta idol nima kam pobegniti. Iz tega zornega kota je to, kar sledi, mogoče celo logično, ampak ne, jaz pravim, da je to eden izmed momentov, o katerih sem pravil v uvodu. Jamie pride na idejo, da za pobeg iz zapora potrebuje truplo in trenutno najpriročnejše (potencialno truplo) je prav njegov bratranec. Ugonobiti svojo kri je v Zahodnjem hud zločin (mislil sem, da celo za Jamieja) … in kaj je pravzaprav sploh hotel doseči? Razumem, da je hotel doseči to, da bi Karstarkov pobič odprl vrata, ampak na pamet mi pade tisoč in en način, kako bi to lahko dosegel sam, z manj naporov. Vse skupaj izpade, kot da jim je za izpolnitev norme manjkalo ravno še eno truplo in da so pač … morali, ane. Ko Torrhen Karstark vpade v kletko, v glavnem, Jamie izkoristi priliko in celo pobegne (gudbaj, Torrhen, števec trupel se dvigne še za ena). Nadaljevanje je v kontekstu s tem, da je bil Jamiejev načrt v najboljšem primeru “nepremišljen”, torej, pohopsajo ga stražarji … in bi ga odpeljali pred ata Karstarka, ako jih prej ne bi prestregla Cat (Robb je na tej točki že odsoten). Catelyn stori vse, da Karstarki Jamieja ne usmrtijo — odločitev, ki se med vazali izkaže za zelo nepopularno. Prizorčič, ki sledi, mi je pa zelo kul. Kul posnet, kul odigran, kul napisan. Kraljemorca v kletki obišče Catelyn, debata pa gre med drugim tudi o viteštvu. Zelo se mi dopade ta kontrast, ko imamo na eni strani Brienne, ki, ženskemu spolu navkljub, pooseblja vse, kar pomeni biti vitez, na drugi pa Kraljemorca/zdaj še Bratomorca, ki … nadimka pravzaprav povesta vse. Gospa Stark na koncu vzame Briennein meč in … TA TA TAN … nadprepadovisec.

V Zimišču Theon ugotovi, da je tekom noči izgubil svoja najpomembnejša talca, zimiška princa. Na tej točki je Theon že kako stopničko naprej od pobiča, ki ima težave z disciplino lastne posadke, kaj več pa ne. Še vedno ni to to. Še vedno je daleč od kompetentnega liderja. Njegove reakcije so še vedno naučene in ne zmeraj povsem primerne za dano situacijo (pa da ne bo kdo tega enačil s tistim, kar sem šimfal zgoraj — v Theonovem primeru to zelo štima). In v tem duhu se pač odpravi na lov za Branom ter Rickonom, s seboj pa pobaše še moistra Luwina, ki ima zdaj na čelu jasno izpisano, da gre vsa ta komocija počasi že prek vseh mejá dobrega okusa. Nato se dogajanje preseli k naši pobegli druščini, ki šeta preko prečudovitih poljan Severne Irske in ki ji na videz nič ne manjka. Samo na videz. V resnici jim manjka počitka, zato zatočišče poiščejo pri mlinarju … tako vsaj kaže. V resnici ne vemo.

Vemo samo, da jih prav do tega mlinarja (mimogrede, če me spomin ne vara (in vara me ne), je Bran pred parimi epizodami, takrat še kot gospodar Zimišča, dal temu taistemu mlinarju za pomoč pri delu v rejo par sirot) izsledijo Theonovi sledilni psi in mlinar jih za svoj molk faše. Dagmer Klanoust na tleh najde orehove luščine … in kot se izkaže v naslednjem prizoru, tudi zimiška princa, saj Theon pred Severnjake kot prapor dvigne dve zogleneli otroški trupli. Izraz na Theonovem obrazu, ki zadnje čase odraža predvsem neko fanatičnost, se za trenutek vseeno zamenja za nekaj nekoliko bolj človeškega, Luwinov krik obupa pa … srce parajoče. Venomer poudarjam očitno, pa vendar; tako brilijantno igralsko ekipo (+ tako obsežno) ima redkokatera serija, da ne rečem film. Prav igra vseh teh fantastičnih igralcev je tisto, kar (po mojem mnenju) prispeva največ k uspešnosti té adaptacije. Izvirnik je seveda odličen, script je dober, a brez tako dobre igre serija tega nivoja kvalitete ne bi nikdar dosegla.

Še bolj severno se Jon še kar daje z Ygritte. V bistvu se, razen konstantne hoje po islandski ledeni pustinji, ne zgodi kaj dosti, ampak vseeno bom rekel, da je bil to verjetno moj najljubši del tokratne epizode (kar je vzlic dejstva, da mi sicer ni kaj dosti mar za dogajanje onkraj Zidu, še toliko bolj zanimivo). Kul interakcija med dvema totalno različnima si osebkoma in če to ni pesem ledu in ognja, folk, potem ne vem kaj je. Ygritte v podobi Rose Leslie ti zleze pod kožo in pika in stop. Celo bolj kot ob branju knjige. Njena trademark fraza “you know nothing, Jon Snow” je dostavljena tako kot je treba, z ravno pravim guštom (na srečo … za najbolj trdojedrne fane je bil to make it or brake it moment) in … ja, kaj naj rečem, vesel sem, no. Vesel sem, da Rose Leslie tako zelo raztura. Da ne bom celega zapisa pokoristil samo za hvalospev Rose Leslie; Ygritte spet uide, Jon pa je tokrat ne odnese tako poceni, saj se kmalu zatem znajde obkoljen z divježi … z Ygritte na čelu. Detajli so vsled poenostavitve spet precej spremenjeni (če bi primerjal s knjigo), a jaz se ne pritožujem. Serija malo bolj izkoristi Ygritte, če se ne motim. Se mi zdi, da je je bilo v knjigi do té točke precej manj.

Pa nadaljujmo z dogajanjem v Harrendvoru. Situacija je zato, ker je zdaj dejstvo, da imajo v svojih vrstah morilca, evidentno, nekoliko popestrena. Starejši Clegane ga na Tywinovo pobudo vztrajno išče, a brez haska in kot kaže vsi sumi letijo na Bratovščino, kar je kul. Vsaka omemba Bratovščine brez bander je investicija za naprej in investicije za naprej so kul (lansko leto je bil podobne ekspozicije deležen Stannis). Ko ser Gregor zapusti sobo, pa Arya ponovno ostane sama s Tywinom in glej ga zlodja, punca tokrat prvič (če se ne motim) pomisli, da bi lahko bratu krepko olajšala vojno z odstranitvijo pomembne figure s šahovnice. Žal se ji tokrat ne izide, lahko pa zdaj verjetno vsaj nekoliko bolj selektivno ugibamo, kdo bi utegnil biti Jaqenova tretja žrtev, če nič drugega. Spet nekaj kul dialoga, kjer Tywin Aryi (ampak bolj za nas, gledalce, ker Arya to vé) razkrije ozadje Harrendvora. Naj povem, da so mi od vseh razhajanj s knjigo prizori z Aryo in Tywinom najljubši. Ta dva lika imata med seboj táko odlično kemijo, da človek na momente komaj lovi sapo. Tywin v Aryi vidi svojo skoraj hčerko in jo celo primerja s Cersei. Nekdo je na nekem forumu (če ne kar na Winter is Coming) najbrž pravilno ugotovil, da je s to primerjavo užalil obe, Aryo in Cersei. Kakor koli; najbolj presenetljivo v tej sekvenci je morda dejstvo, da Tywin ve (ali pa “ugotovi”), da je Arya v resnici blagorodna gospa in ne hči nekega xyz kamnoseka. Ko si enkrat na tem, da se ti je smrklja že (vsaj) dvakrat zlagala in da veš, da tvoji hčerki fali ena blagorodna talka … kako dolgo še, preden se začneš spraševati, koga točno imaš na dosegu rok? Tebi govorim, Tywin. Bomo videli, kako bodo vse to (karseda prepričljivo, upam) zmanevrirali, zakaj, bolj ko se oddaljuješ od izvirnega materiala, več težav z učinkom metulja se ti obeta v bodoče … 🙂

V prestolnici se Sansa zahvali Psu za pomoč pri posilstvu. Hm … ZELO narobe sem tole formuliral. Za pomoč pri odvračanju posiljevalcev od posilstva, v glavnem, zahvali se mu za pomoč. Mislim, da je tole prvi konkretnejši SanSan (Sandor – Sansa, za tiste, ki s tem terminom še niste seznanjeni) moment in Pes Sansi postreže s še enim težko pričakovanim citatom: “You’ll be glad of the hateful thing I do some day, when you’re queen, and I’m the only thing that stands between you and your beloved king.”

V naslednjem prizoru se Sansa prebudi iz morastih sanj v krvavo realnost, torej z dežja pod kap. Kaj je problem. Problem so prvi tisti dnevi v mesecu, kar pomeni, da je po vseh westeroških kriterijih godna zanositev — jako neugodna situacija za punco, ki se boji in obenem prezira svojega bodočega moža in katere edina obramba je bila njena mladost. Sanso fršlok in ne ve, kaj bi, vse dokler ji na pomoč ne priskoči spletična Shae … a kaj, ko v sobo prpizdi še ena spletična, ki se nemudoma obrne in odhiti k Cersei. Shae jo sicer ustavi, a kaj, ko par sekund za tem Sanso obišče še Pes in Sansa se kot bi mignil znajde v Cerseijini prisotnosti. Ženska debata. Kdo bi zastopil. Regentka bodoči kraljici ponudi celo peščico nasvetov, a ne verjamem, da dá Sansa kaj veliko nanje. Ne, odkar so ji obglavili fotra. Prizorčič s Tyrionom in Cersei, ki sledi, je spet totalna zmaga. Malo me spominja na ta prizor iz prve sezone. V principu gre za interakcijo dveh ljudi, ki se po defoltu ne marata, a se znajdeta v situaciji, ko morata biti drug drugemu v oporo. Govora je o incestu in vesel sem, da se té stvari prediskutirajo. O teh stvareh se je treba pogovarjati. “What’s the saying? Every time a Targaryen is born, the gods flip a coin.” Močan performans s strani obeh, tako Headeyeve kot Dinklagea … ampak tega smo že itak vajeni.

In še Daenerys, zmajska mati, ki je v prejšnji epizodi prišla ob zmaje. Xaro se opravičuje in obljublja, da se bo angažiral glede zmajev, a Dany je preveč razpizdena (sumim, da ima podobne težave kot Sansa), da bi se ubadala z njim. K sebi pokliče sera Joraha, ki je prejšnji teden iskal ladjo in … pogovor gor, pogovor dol — naj raje preidem k razpletu zapleta. Tega sem se najbolj veselil in moram reči, da sem nekaj podobnega kar pričakoval. Sumljivo se mi je zdelo, da bi bilo domovanje najbogatejšega meščana tako izpostavljeno vlomilcem, zmaji pa so bili odnešeni v Hišo neumirajočih. 1 + 1 = 2 in tako tudi sam razplet ne more biti drugačen. Vseeno pa sem presenečen nad asasinacijo trinajsterice (tudi kralja zažimb … nič več ne bo zmagoval besednih dvobojev z Daenerys) in nad Xarovim vzponom. Pyat Pree s svojim škotskim naglasom je verjetno nekaj najbolj bizarnega, kar trenutno ponuja televizija in kadra, kjer ugotovimo, da so vsi stražarji pravzaprav Preejevi kloni, zlepa ne bom pozabil. Trenutno edina Danyjina pot vodi v Hišo neumirajočih in zanima me, kaj bo s tem, saj gre verjetno za najbolj zagaman del ekranizacije Spopada kraljev. Dopade se mi, da ga niso kar preskočili. 😀

Pa bodi tole dovolj za ta teden. Moram priznati, da se mi je ta epizoda danes, ob ponovnem ogledu, zdela boljša kot v ponedeljek, tako da povsem možno, da sem jo v prvem odstavku vseeno nekoliko podcenil. Vseeno pa še vedno stojim za šimfom o nekaterih čudnih odločitvah.

LP Pepi (prihodnji teden bom bolj ažuren, obljubim)

((((note to self; v bodoče uporabljaj manj oklepajev, ker je to grdo))))

10 comments
  1. EL said:

    ja kej tacga …

  2. Nejc123 said:

    ej model dej povej mi sj vem da je offtopic sm zanima me ce ti dela diablo 3 k men kerneki vrze error 313500 :S pa novo sm kupu dons :S

  3. Nejc123 said:

    k zele sm glih tkole razpolozen ;)http://www.youtube.com/results?search_query=diablo+3+errors&sa=X&spell=1&search=Search&oi=spell

  4. Pepi said:

    rofl xD tega Francisa bo enkrat fršlok
    Ej, ne vem, kaj bi to blo … battle net account maš? Pomoje najboljš, da mal pogooglaš, ker men dela.

  5. Nejc123 said:

    haha ves kwa pomoje bi mogu email spremenit saj to eni predlagajo na razlicnih forumih a ne morm pa pogledat na offical forum k je povezava corrupted zgleda da se jim je stran sesula :S

  6. Peps, končno!

    Sorry stari medved, ampak meni je bil vrhunski del. Sploh teli pogovori (Jamie, Ygrite, Arya, Cersei) so bili zelo močni in zanimivi. Pa tam, ko Starkova mati in Brienne obiščeta Jamieja, ko on ves čas strela strupene puščice proti Brienne, to je super zabavno. Se mi zdi, da je ta del veliko povedal, več kot ostali in je šlo lepo vse naprej. Tista s trupli je sploh huda, dobro, da sem bral knjigo 😀

    Drugače pa ja, igralski performansi so res izjemni, prav vsi in na temu serija raste. Odlično!

    Sicer pa močno čakam Stannisa ponovno 🙂

  7. Nejc123 said:

    ja ta del je biv men tud dost zanimiv se posebej zato k sm pr knjigi sele nekje na 3/4 prve knjige in se ne vem kaj se bo zgodil tko da je vsaka stvar zanimiva k se zgodi se mi zdi osebno bols najprej gledat serijo pol pa se prebrat knjigo nekak lazje si predstavljam stvari k berem knjigo 😀

  8. Pepi said:

    Končno. 😀 Ja, saj pravim, kar se dialogov tiče, je ta epizoda izredno močna. Mogoče najmočnejša, ever. Motijo me samo nekatere akcije, ki delujejo nekako prisiljeno … in to nima nikakršne z veze z dejstvom, da je “v knjigi drugače”. Se pa tudi jaz že veselim nadaljnje interakcije med Jamiejem in Brienne. Zastavljeno je kul.

    What’s the name of that bastarad, he fathered?
    -Brienne?
    -No, that wasn’t it.
    😀

    No, saj pravim … po drugem ogledu mi je bil ta del že boljši. Mogoče je na mestu še tretji.
    In … sodeč po recapu, ki bo predvajan pred naslednjo epizodo, drug teden Stannis bo. 🙂

  9. Pepi said:

    Heh, Nejc, kakor komu paše, bom rekel. Moja izkušnja (od Gospodarja Prstanov) je taka, da sem se po ogledu filmov zelo težko lotil branja knjig. 😀

  10. Model, a se ti zavedaš, da jaz minuto po ogledu ep takoj letim na tvoj blog pofirbcat, če si že kaj spisal?

    ergo: zamujaš! 😀

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: