Igra prestolov – Črna voda

Brez besed.

LP Pepi

Tole zgoraj je zapis, kot sem si ga zamislil takoj po ogledu. Ustvarjalci serije so tokrat resnično prekosili same sebe. Ta epizoda ima vse; ima dramatični naboj, ima epski moment, ima vse, kar jih je imelo tudi preteklih osemnajst, le, da ima poleg vsega tega še nekaj, kar na televiziji vidimo le poredko — ima špektakel. In to špektakel, ki se ga ne bi sramoval noben film. Eksplozije, klanje … Neil Marshall je resnično pustil svoj pečat. No, tudi z zanj značilnimi pretiranimi amputacijami človeških udov, ampak to jemljem v zakup. Če se je Marshall podpisal na predvsem vizualni del, potlej nikakor ne morem mimo Martina, ki mu je tokrat pripadla čast (in dolžnost!) pisanja scenarija in ki je, kompromisom navkljub, filing iz knjige več kot adekvatno prenesel na ekran. In igralska ekipa … uf, kako dobro je delovala kot celota. In posebni efekti in kamera in glasba … res vse vse. Verjetno moja najljubša epizoda ever in epizoda, ki definitivno upraviči počasen tempo celotne sezone (ki je bil predmet šimfanja marsikaterega gledalca — sem pa tja tudi mene).

Kaj še … ja; Črna voda je bila deležna ene take mini oglasne kampanje (poster zgoraj + še neki dodatni napovedniki), poleg tega pa — govorim o stvarih, ki jo ločujejo od ostalih epizod — je osredotočena na zgolj in samo Kraljevi pristanek in na različne aspekte bitke. In tudi tale zapis bo nekoliko drugačen kot sicer. Verjetno bo vse skupaj nekoliko krajše in z več slik. Zakaj, zato, ker so zgodbe tako zelo prepletene in ker je sama epizoda tako zelo homogena, da bi se s svojim siceršnjim načinom (saj veste — tematski sklopi, pa to) gotovo zakvačkal. Kar v končni fazi pomeni tudi, da se ne bom tako zelo posvečal obnovi, pač pa bolj dejanskim vtisom (in opazkam).

  • Prva polovica Črne vode gre stopnjevanju tistega “zatišja pred viharjem” od zadnjič. Vsak akter se znajde po svoje, mi pa smo priča njihovim morebitnim zadnjim uricam. Interakcije na relacijah Davos-Matthos, Tyrion-Shae, Cersei-Pycelle, Bronn-vojaki-Pes, Joff-Sansa … so vse fantastične in na mestu.
  • To, da nek Stannisov vojak, ki ima očitno težave z morsko boleznijo, povrže v nek sod, je tipičen Marshallov manever, kako situacijo prikazati kar se da realno (da ne rečem brutalno). Učinkovito in poceni, bom rekel.
  • Tudi Sibel Kekilli se je tokrat kar odrezala — bi bilo nefer, če ji tega, po vseh kritikah, ki jih je bila deležna z moje strani, ne bi priznal.
  • Pycelle je nazaj. S krajšo brado. Zanimiv se mi zdi njegov odnos s Cersei. Kljub temu, da bi ga človek raje nosil, kot poslušal, ga Cersei od vseh svetovalcev še nekako najbolj tolerira (če se izrazim drugače; odjebe ga na najmanj boleč način). Kar je v končni fazi tudi logično in prav … reči hočem edinole to, da diši malce po ironiji … da regentka najbolj obrajta prav največjega trapona. Dejansko se tu odlično vidi, kakšen tip voditelja je Cersei. Tak, ki se raje kot s sposobnimi, obdaja z vodljivimi ljudmi.
  • Končno TV verzija Castamerskega deževja. Uradna soundtrack verzija je kul, ampak mogoče nekoliko premelanholična za moj okus. Tale live se mi bolj dopade. Jerome Flynn je tudi sicer pevec, kar se pač pozna. Aha, mogoče bi lahko par besed namenil še ozadju Castamerskega deževja. No, Tywin to stori stokrat bolje (proti koncu naracije), zategadelj besedo prepuščam kar njemu. Mogoče pa tole, samo kot zanimivost (se mi zdi, da sem to že omenjal na tem blogu); Martina je lansko leto, ko se je potepal po Sloveniji, Predjamski grad tako zelo navdušil, da ga kani vključiti v eno izmed prihajajočih knjig. In to ravno kot Castamere.
  • Fajt, do katerega bi prišlo, ako ne bi posredovali bojni zvonovi, bi bil skrajno epski. Bronn vs. Pes.

  • Winter is Coming, meni ljub vir informacij o Igri Prestolov, je zelo široka stran in v okviru nje imaš opravka z vse sorte kalibri. GoT fani pač prihajajo v vseh oblikah in velikostih in vedno znova me preseneti, kako se ljudje užalijo za tako rekoč vsako figo. Še posebej preko interneta. Prejšnji teden, naprimer, je bila cela štala krog uporabljene besedice cunt. Folk se je dobesedno usul na scenarista Bryana Cogmana, ki si je zato izbrisal svoj twitter račun. Zakaj to razlagam. Zato, ker sem presenečen nad dejstvom, se še nihče ni spotaknil ob Škratovo najljubše orožje, sekiro. Pffff … stereotip.
  • Varysa je upravičeno strah. Stannis zdrizavcev, kot so on, Mezinček in Pycelle, ne bi nikdar toleriral.
  • Ko Davos štarta z bobni … takrat končno priplezamo na vrh začetnega vzpona tega črnovodnega vlaka smrti (ki je trajal dobrih osem delov).  Ti bobni so v kombinaciji z zvonovi Kraljevega pristanka res lep dodatek, ki doda svoj delež k suspenzu. Kasneje se kar zlijejo s soundtrackom.
  • I will pray for your safe return, my lord. -Will you? -Just as I pray for the king’s. Sansin poker face je na tej točki že tako zelo utrjen, da lahko brez problema parira Cerseienemu. Izvrstna igra s strani Sophie Turner!

  • Joff je drek.
  • Tale košček dialoga je taka zmaga, da enostavno ne morem mimo. Hound, tell the hand that his king has asked him a question. -The king has asked you a question. -Ser Lancel. Tell the Hound to tell the king, that the hand is extremely busy. -Hand of the king would like me to tell you, to tell the king … Vse skupaj me malo spominja na potek koordinacije samega sebe po prekrokani noči; “možgani, povejte prosim roki, da sem jaz rekel, da bo treba umiti zobe …”
  • Po mojem mnenju so lepo shendlali odsotnost kraljevega (Joffovega) ladjevja. Seveda bi raje videl, da bi bili lahko priča pomorski bitki epskih proporcev, kakršna nastopi v knjigi, ampak, če iz finančnih razlogov ladij pač ne more biti, potlej je vsaj lepo, da so jih omenili in se opravičili, zakaj jih ni.
  • Ser Ilyn Payne je nazaj! Podobno kot za Kevana (v prejšnji epizodi), sem mislil, da ga zaradi že tako prevelike igralske ekipe, to sezono ne bo.
  • Drek zadane ventilator seveda takrat, ko razfuka brodič z ognjíco. Verjetno so tole najlepši posebni efekti, kar sem jih kdaj videl na televiziji, hands down. In ne samo eksplozija sama … tudi letenje ognjenih zaplat in vse ostalo. Vse je prikazano res kar se da realistično. Piromant Hallyne je upravičeno ponosen nase in na svoje.
  • Še pomnimo, kaj je Melisandra v drugi epizodi rekla Matthosu? “Death by fire is the purest death.”

  • We’re too far from the gates … fire … their archers. Hundreds will die. -Thousands. Sekvenca s Stannisom je zelo v kontekstu s televizijsko depikcijo Stannisa. Vzpostavi ga kot nekoga, ki mu je lastna vojska le orodje. On bi šel nad obzidje Kraljevega pristanka veliko raje sam, ako bi to bilo možno. To odlično vzpostavi dél, ko je z vojsko že v čolnu in ko se ozre na njih, češ: “A … saj res … vi greste z mano.” Prav tako so njegove besede vzpodbude kratke in jedernate … in tam samo zato, ker so pač neke vrste dolžnost poveljnika. In ker Stannis pač vedno opravi svojo dolžnost.

  • Dontos Hollard.
  • Lena Headey kot pijana Cersei tokrat tako zelo raztura, da na momente komaj lovim sapo. Vse njene interakcije s Sanso so res briljantne in ne … čeprav “zažirajo” težko pričakovano akcijo, nikakor ne hodijo narobe.
  • Pristanek v Normandiji uspel.
  • Ko udari Pes, udari dobro … da ga le ne zjebejo travme iz otroštva (ko mu je bradrs priskrbel opekline po obrazu). Je bil razlog za njegov umik prikazan dovolj nazorno? Gledal sem namreč nek video review, kjer je gledalec naštel 3 morebitne razloge … samo pravega ne. No, kakor koli; Rory McCann tu zares stopi iz sence in svoj del odglumi fenomenalno. Sem že omenil, kako v tej epizodi kompletna igralska ekipa čudežno igra še bolje kot sicer? Kdo bi si mislil, da je to mogoče. “The Blackwater’s on fire.”
  • OK, to, da se Stannis prvi povzpne po lestvi, je mogoče nekoliko privlečeno za lase. Kralji morajo imeti, kar se teh stvari tiče, malo fore … ker, ko kralj umre, je šaha konec. Gre pa to nianso verjetno jemati bolj s simboličnega vidika. Možakar pač ni timski igralec (+, vse tisto, kar sem omenil že zgoraj).
  • Dopade se mi, da so poleg lestev uporabili še nekaj dodatne oblegovalne mašinerije. Dobro … Stannisov oblegovalni oven ni ravno Grond … ampak deluje.
  • “What would you have me do?” Vsi vemo, da je Joff komaj čakal na ta materin odpoklic. Za seboj pusti dva svoja viteza, Borosa Blounta in Mandona Moorea in … ja, v bistvu je ta slučaj zelo analogen s tisto scumbag sceno, ko bi prababica v bolnišnici na obisk rada izrecno tebe, ti pa raje naročiš članom familije, naj jo lepo pozdravijo tudi v tvojem imenu.
  • Tyrionov govor je nadepski. ‘Nuff said.
  • Ultimativni SanSan moment, kjer ima Sansa opravka s pijanim Psom. Škoda samo, da mu ni zapela, kot v knjigi (no tako, pa sem rekel). Ne vem, zakaj Sandor zadnje čase vsem namoreva, kako radi se pobijajo. Kot, da bi rad prepričal samega sebe, da je to, kar počne, nekaj povsem običajnega. Kriza identitete?
  • To, da Tyrion nekemu baratheonskemu vojaku z največjo lahkoto odseka nogo, je eden Marshallovih momentov, ki sem jih imenil že na vrhu zapisa in ki si jih jemljem v zakup.
  • Mandon Moore izda Tyriona (na čigav rovaš še danes nisem povsem prepričan (kljub prebranim knjigam)), oproda Podrick pa reagira še skoraj v istem momentu … kot v knjigi, kaj drugega naj rečem. 🙂
  • Cersei. Cersei, Cersei, Cersei, Cersei … c-c-c-c. *Zmajuje z glavo.* Ne moreš pijana pestovati froca, no. In ne moreš mu (skoraj) pofutrati strupa. Matere širom sveta so gotovo ogorčene.
  • Pa pride Tywin in razklene obleganje ter sklene epizodo. Vse skupaj je sicer lepo narejeno … skozi Cerseino basen in to. Le tyrellannisterski praporji bi se lahko videli malce bolj jasno. Po moje bi to še bolj palilo. Že res, da Tywin in ser Loras v prestolno dvorano vkorakata like a boss, ampak sam vpad konjenice je pa mogoče malce begajoč. Lahko pa seveda, da sem samo jaz smotan in da stvar štima.
  • Kljub temú, da sem vnaprej poznal razplet, sem navijal za Stannisa (kot večina, si predstavljam) in pravzaprav je moment, ko Stannisa njegovi lastni vojaki dobesedno odvlečejo s prizorišča (ker on bi se še kar boril), da bi pobegnili in mu (ter sebi) s tem rešili življenje, precej žalosten. “Stand and fight!”

Dbest epizoda, skratka … pred nami pa je še finale, potlej pa bo lajf eno leto spet meaningless and full of pain (kot rad reče GRRM, ko NY Giants izgubijo tekmo). In ja … prihodnji teden se bom vrnil spet s standardno obliko zapisa. 😀

LP Pepi

    Advertisements
    16 comments
    1. Ta epizoda je bila nekaj najboljšega kar sem videl na tvju po dolgem, res dolgem času. Epsko do zadnje kaplje krvi. Kaj več časa sedaj nimam, da bi kaj več spisal, ampak se vrnem, da še kakšno rečemo 😀

    2. Pepi said:

      Jebela, ja … pa sem že v štartu ogromno pričakoval od te epizode, ker je obetala že samo zaradi Marshalla kot režiserja in Martina kot scenarista. In še zmeraj je končni izdelek presegel vsa moja pričakovanja. Ne bom rekel, da je sam fajt na nivoju lotra (ali kakega podobnega uber špektakla), ampak vseeno sem imel filing, kot bi gledal nek enouren film. Z razliko, da je to serija in da sem kot gledalec verjetno še toliko bolj investiran v like in zgodbo. 😀

    3. Nejc123 said:

      jaooo kera tema ker konc sezone bo nasledn tedn :S :S :S dolgcas booooooooooooooooooooooo 1 leto jaooooo :S no saj cajt bom mew da preberem vse knjige 😀 sm konc mi je biv epski k pride not tywin cist bolano tko mal spominja tud na scene iz lotrja k pride gendalf v helms deep oz tm k aragon vkoraka not pred bitko … drgac pa sm upu da bo stannis zmagu 😀

    4. No, takole. Blackwater je res totalni odfuk. Kje začeti s hvalospevi? Že produkcijsko, režijsko in scenaristično daleč pred vsemi, ajd celo daleč pred vsemi v celotni seriji, 1. in 2. sezoni mislim. Vse interakcije med liki, kot jih že omenjaš, so res izjemne. Vse so tako dobro spisane, da se človeku kar cmok naredi v grlu. Sansa in Cersei sta to pot res tako hudičevo odlični, da mi je kar nerodno. Tam, kako jim Sansa vrača, ja molila bom zate tako kot za Joffreya, carsko, tyrion samo pogoltne slino, kaj pa naj 😀

      Pa Cersei v uni luknji, uf močno, močno. Zaključek z njeno zgodbo je češnja na res veliki torti, ni res?

      Ogenj, eee ognjica, carsko ane. Takole si človek tudi v knjigi težko predstavlja, super, vsak dolar je šel v prave namene.

      Ma tega Martina bi človek res na pivo peljal, kje sem bil lani!? 😀 Lik Tyriona je res, ma ne vem, literarni in televizijski vrhunec, mar ni? In kako ga potem izkoristi v Vihri, povej, ima v Zmajih spet vlogo?

      No ja… bi se dalo še razpredati sem in tja… Škoda, da bo konec, res škoda, naslednji del se utegne še precej zgoditi 😉

    5. Pepi said:

      Nejc123, ja, se strinjam. Tywine tu res nekoliko liči na Gandalfa iz LotRa. Edinole malo prekratek, mogoče. Preveč na horuk. Zbasan v premajhno minutažo. Če bi pokazali kak prapor, bi bilo imo še bolj epsko. 🙂

      Pauc, zaključek s Cersei, Tommenom (in na koncu še Tywinom) je bil tudi meni zakon. Ena taka kul montaža, ki lepo zaokroži epizodo. Pa, ko Cersei našteva razne živali, se mi dopade, da za Sever namesto generičnih krvovolkov, omeni medvede. In lisice za Jug. Precej nepomemben detajl, pravzaprav … ampak mi je ostal v glavi.
      Tyrion kot lik je res čisti presežek. Dinklage kot igralec pa isto. V peti knjigi pa … kaj pa vem. Tyrion vsaj meni postane nekoliko zoprn. Ne bom rekel, da so njegova poglavja slaba … ampak karakter sam malo tone v melanholiji. No, pa saj boš videl. Ne bom preveč spoilal.
      Škoda, ja … da bo že konec. Teh deset tednov je šlo okrog 1 2 3. So pa priprave za tretjo sezono že v teku. Že obstaja lista likov, ki jih bomo na novo spoznali.

    6. Medea said:

      Jaz rečem samo WAW. Resno, ni bilo še lepše, boljše epizode. Končno, akcija 🙂

    7. Pepi said:

      Jaz bom samo prikimal.
      *Prikima.*

    8. ampak če sem pa kaj vesel, sem pa vesel, da bo tretja sezona.

    9. Lisa said:

      Protestiram. Nočem, da je že konec. Ne, ne, ne.
      Je bla pa tale epizoda EPSKA.

    10. Vidmar said:

      Trenutno berem 3. knjigo serije, sem šele nekje na 180 straneh, pa sem se spomnil, da si par mesecev nazaj na Gartnerjevem blogu napisal, da bi bil Dustin Hoffman popoln za eno vlogo. Kateri lik si mislil s tem?

    11. Pepi said:

      Nisem prepričan, ali se tadva lika že pojavita v tretji knjigi, ampak v mislih sem imel Dorana Martella in Qyburna.

    12. Spela said:

      Pa res, zakon Doran bi bil. Drugače pa glede Tyriona v Zmajih … malo moteče je, kako se vedno znova venzvleče, ali to samo mene moti? Drugi liki umirajo kot muhe, za Tyriona pa te sploh ne skrbi, ker ga vedno v zadnjem trenutku reši. Kar je super, ker pač yay Tyrion! ampak … kaj če bi nehal s to “OMG Tyrion will die … NOT!” finto.

      Drugače pa hvala za tvoj weekly review, ker so ful zanimivi.

    13. Pepi said:

      Glede Tyriona; tudi to, ja. Ampak meni osebno je šel še bolj od dejstva, da mu GRRM prizanaša sto na uro, na živce njegov karakter. Tisto konstantno omenjanje samostrela … pa to. Ni več tak car. Na nek način pa razumem Martina, da je do Tyriona malo zaščitniški … ker Škrat je kot lik čisti presežek. Bil. Ne vem pa, če bo še naprej. Mogoče bi ga bilo res pametneje odžagati, dokler je še kolikor toliko kul. 😀
      Sicer pa … ja. http://memeblender.com/wp-content/uploads/2011/11/socially-awkward-penguin-meme-compliment.jpg 😀

    14. Nejc123 said:

      jst mislm da ga bo fentu magar v 6 al pa 7 knjigi mal pred koncom zato da bo naredu zgodbo se bl epsko 😀

    Oddajte komentar

    Fill in your details below or click an icon to log in:

    WordPress.com Logo

    Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

    Twitter picture

    Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

    Facebook photo

    Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

    Google+ photo

    Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

    Connecting to %s

    %d bloggers like this: