Z(l)obarca

Po premoru kakih šestih let, sem bil v zadnjih treh mesecih trikrat pri zobarju, kar pomeni, da so moje izkušnje že dokaj relevantne, vtisi pa izoblikovani, zategadelj se čutim kompetentnega, da jih strnem v en zapis. No, v resnici stvar ni tako zlovešča, kot namiguje naslov in tudi zobozdravnica je bila doslej vedno zmerno do pretežno prijazna (beri; človeška) … in čaka se ne tako blazno dolgo, kot sem pričakoval, kar je v končni fazi prav tako vredno svojih ojrov. Pa vendar … stvari dan današnji očitno potekajo zelo drugače kot nekdaj — tudi brez dejstev, da ni več štampiljk za pridnost ter da “reci A, če boli”, ne pali več. Nadaljevanje bo pisano kronološko, v obliki dnevnika, le da bom izpustil datume in druge nepomembne detajle … ker se jih, iskreno rečeno, ne spominjam več.

Prvič je bilo najhuje … vedno imam namreč v glavi, da se dohtarji (na splošno) radi naslajajo, češ: “Zob te boli? Vidiš, kaj pa nisi zdajle šest let hodil k zobarju? Zob te ne boli? Vidiš, kaj pa nisi zdajle šest let hodil k zobarju? Roko si si zlomil? Shujšat bo treba. Prehlajen si? Shujšat bo treba.” … in tako dalje brez konca in kraja. No, mržnji tako zvanih “bogov v belem” navkljub, sem šel … in prišel v čakalnico. Pozdravim neko staro gospo in še eno nekoliko mlajšo, nakar se usedem. V tistem preslišim njun pogovor, ravno, ko stara mlajši razlaga, kako so ji pred štirinajstimi dnevi ruvali zob in da je bila to najhujša bolečina v 78 letih sploh. Ever. Kriiiiza … v ušesa napokam slušalke in počakam na vrsto. Dočakam seveda prej kot bi želel in že sedim na stolu, ki deluje manjši kot v starših dneh. Takoj fašem zaušnuco, češ, da če si ne bom umival zob, ne bo drugič niti vrtala, niti nič drugega. Mikavnosti ponudbe navkljub, sem se čutil užaljenega, zakaj, umival sem si zobe … folk, res sem si jih umival. Dvakrat dnevno ob vsakem luninem krajcu, a kaj, ko človeku z arzenalom svedrov in drugih zločestih aparatur, tam na licu mesta ne upaš klubovati. Da grem na novitete; včasih, se spominjam, se je vse počelo z mašinerijo. Ena bor mašina, milijon nastavkov in to je to. Danes je to drugače. Med drugim sem imel opravka z rumeno, modro in črno pilo, ki jih prinese sestra, zdravnica pa ti jih zarine v zob, ponavadi v tem vrstnem redu. Nakar mi v zob nabaše neko zdravilo, jaz poplaknem (naj povem, da potem niti nisem vedel kam izpljuniti in ker s polnimi usti vode ne moreš vprašati … sem bil kar naenkrat v pasti) in zbogom. V desetih minutah … jaz pa sem si frej vzel celo dopoldne.

Po slabem mesecu drgnjenja zob do krvi, sem se, ravno na svoj rojstni dan, ponovno soočil z nepojmljivim zlem, ki je zobozdravstvena ambulanta. Tokrat nekoliko samozavestneje, pa vendar nič kaj z veseljem. Moram reči, da sem tokrat nabasal na precej topel sprejem. Vstopim v ordinacijo in sestra nemudoma porajta, da praznujem, zdravnica pa ob tem pripomni, da danes ne bo nič bolelo (H-A-H-A -.-). In ni … jebela, da ni. Vse dokler nisem storil (ne tako zelo, kot se je izkazalo kasneje) usodne napake. Dohtarca zamenja zdravilo v zobu, me vzlic zobne higiene pohvali (!), nakar predlaga, da bi lahko danes zbrusila še zobni kamen, ampak da to stane 17 evrov. Pogledam v tošelj in privolim. Danes verjetno ne bi več. Privolil, namreč. Kaka fakanda je to. Deset minut ti drgne po zobeh in brez sramu zaide še globoko v dlesni (s svedrom — sveder plus dlesen je, kar se mene tiče, tabu tema in o tem res ne bi prenadolgo) in ko poplakneš, skupaj s krvjo pljuvaš tudi koščke dlesni. Grda stvar. Pokasiram neko antiseptično ustno vodico za splakovanje in krenem proti … ne domu, pač pa faksu.

In še danes, samo štirinajst dni po prejšnjem obisku, kar pomeni, da se intervali med sunki krajšajo (kar, če mene vprašate, smrdi do neba). Čas za plombo in moram reči, da me je ta postopek zaprepadel nad pričakovanji. Živa eksotika … vsaj napram včasih, ko proces, vsaj takole po spominu, ni bil sestavljen iz tolikšne množice podprocesov. Da tega, da imam zdaj moder (ne modrosten) zob, niti ne omenjam. Najprej mi v usta našopa množico pizdarij, podobnih tistemu zdravilu od prejšnjič. Zatem pride še ena ista, ampak modra, namesto bela. In kar naenkrat pofukan šraufštok (primež, po naše). Ne vem zakaj, ne vem od kdaj, ampak kar naenkrat mi ga je zategovala okrog zoba. Beden filing, a ne kritičen. Če sem mislil, da sem takrat za ta dan opravil s stvarmi, ki (ajde, poleg svedrov) spadajo v delavnico, ne v ordinacijo … sem se motil. Kar naenkrat se pred mano znajdeta mini vigenj in mini burkle, slednje razžarjene od prvega. Čemu? Kot kaže švasanju plombe. Veselje, ko mi ni pustila odtisa na jeziku, si lahko predstavljate, je bilo nepopisno. In to je bilo po petnajstih minutah to. Se mi zdi, da je ta kalvarija nekdaj trajala tudi po pol ure in več.

In tako sem se danes (še vedno) zjutraj vrnil domov na zajtrk … oziroma bi se, če ne bi dobil dvourne klavzule za vso hrano. Kar me je na nek način celo razveselilo — vsaj nekaj, kar se tekom let ni spremenilo.

LP Pepi

Advertisements
5 comments
  1. O, bogi revež. Jaz sem imela velike *izdarije z modrostnim zobom, na koncu so mi ga le operirali na Stomatološki. To so šele bolečine. Seveda pa imam tudi jaz občutek, da se zobarji prav izživljajo na nas, pacientih, ker si “ne umivamo” zob.

  2. Pepi said:

    Uf, to je šele jeba, vem. Jaz moram glede modrostnih kar potrkat. Sicer sta pokvečeni grdobi, ampak zaenkrat mi nista v napoto. 😀

  3. Meni je nepravilno rasel v dlesen, pa se je vnemal in bolel. Zdaj je mir. Aleluja.

    Meni dajajo kar srebrne plombe in imam k sreči res prijazno zobozdravnico, ampak mi ne da injekcije ponavadi.

  4. nalivka said:

    Sočustvujem s tabo in se radostim, ker nimam tovrstnih problemov z zobmi.
    *potrka na mizo*
    … ali pa imam samo dovolj nesposobnega zobozdravnika, ker mi ob vsakem manjšem zobobolu, o katerem mu poročam, reče, da je vse okej, da imam samo čudne živce x)

  5. Pepi said:

    Doktor Živago, jaz se na plombe ne spoznam … whatsoever. Dohtarca bi mi tud to komot prodala za srebrno, celo zlato, pa čeprav je čudna plava. 😀
    Nalivka, heh … zobobole jaz raje zadržim zase, ker zdravnici v očeh berem, da samo čaka na izgovor, da lahko izvadi še kombinirke. 😀

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: