Igra prestolov – Valar dohaeris

Včeraj (za nas pa danes) je otvorila tretja sezona Igre — sezona, ki sta se je brez zadržkov in sramu (favorizacija otrok je namreč sporna) veselila tudi glavna producenta ter pisca, Benioff in Weiss. “Če začnemo s snemanjem, je to točka, do katere moramo,” sta dejala. “Če nam to uspe, bodo gledalci naši forever.” Seveda parafraziram (in prevajam), a njuh povedanega je bil tak. Ampak zakon je v praksi ta, da zakona ni; če je izvorni material dober, še ne pomeni, da bo taka tudi ekranizacija. Izkaže se celo, da nadpovprečna kvaliteta vira (poleg seveda dobrega izhodišča) pomeni še dodaten pritisk in več prostora za napake. Nočem strašiti, samo povem. Kar pa zadeva mene … Nič, kot vidite še vedno pišem (namesto, da bi se afnal v kamero). Letos se bom mogoče skušal usmeriti nekoliko manj v samo obnavljanje in toliko več v interpretacijo (in komentiranje), sicer pa vse po starem. Kako že gre … Začnemo s spominom na preteklo leto? Kar lepo s pesmijo, tako kot lani.
Valar dohaeris, naslov, je v valirijščini, podobno kot lanskoletni finale, Valar morghulis. Frazi pravzaprav pogosto nastopata v paru. Pozdravi se z valar morghulis, odzdravi pa z valar dohaeris. Podobno, kot se je v naših koncih nekdaj na smrt fašizmu odgovarjalo s svoboda narodu. In če valar morghulis pomeni vsi ljudje morajo umreti, valar dohaeris pomeni vsi ljudje morajo služiti. Vsled česar bo najbrž kar prav, da sta si epizodi zaporedni (pa čeprav s skoraj enoletno luknjo). In tudi s tem, da se tematika tega dela v večji meri vrti okrog suženjskih specialcev, okoli padlega borca, ki se kljub vsemu vrne k svojemu kralju in okoli sina, ki je za svojo službo prišel ob tako rekoč vse, v obziru, naslov štima. Kar se tiče uvodne špice — o špici vedno rad pišem, ker je glede na svoje vrstnice res razred zase — ja … Špica je nekoliko spremenjena. Dodan  ji je Astapor s svojo ogromno sužnjarsko harpijo, Zimišče pa je prirejeno svojemu trenutno dogorelemu stanju. Zimišče, Zid in Kraljevi pristanek imajo med vsemi kraji poseben status, saj v špici nastopijo neodvisno od tega, ali jih epizoda obišče ali ne. Sama skladba pa mislim, da ostaja ista (pravim, ker med prvo in drugo sezono obstaja nek minimalen razkorak).

Sever. Valar dohaeris prične s Severom, zatorej jaz pričnem s Severom. Samoglav Gamgi se je v lanskoletnem finalu znašel v precejšnji fakandi, zdaj pa da vidimo. HBO se tokrat vrne h koreninam; sam boj preskočimo in namesto tega raje sledimo Samu, ki se nato sooči z enim izmed zombificiranih vojakov. Nekaj takega sem seveda pričakoval, saj je CGI drag in je kot tak po navadi v večji meri prihranjen za zadnji dve epizodi. Novega pa je po drugi strani to, da imajo oživljeni mrtveci (upam, da je vzorec dovolj velik, da lahko potegnem ta zaključek) končno svoje karakteristične kiričeče modre oči (oziroma oko, v tem konkretnem primeru). Samu na pomoč priskoči Jonov krvovolk Duh (juhej, krvovolk), z baklo in ognjem pa zatem še poveljnik Mormont, s skupinico preživelih mož za seboj. Tu velja vzeti v obzir, da se ne da zares reči, koliko časa je minilo med finalom druge sezone ter začetkom té. Mogoče dan, mogoče pol dneva, mogoče šest ur, neka vmesna luknja pa v vsakem primeru obstaja. Sicer gospod poveljnik od Sama ne bi mogel pričakovati razpošiljanja pisem, to say the least. Dobro odigrana interakcija med Samom in Starim medvedom (z Edom Turobo, Grennom ter Rastom, v ozadju), deloma najbrž tudi zaradi islandskega mraza — če ti ni treba igrati, da te zebe, je to ena stvar manj. Kamere se nadalje premaknejo še nekoliko severneje, v divješki tabor. Rose Leslie! Za začetek izjavljam, da sem vesel, da so si omislili velikane. Občutek sem imel namreč, da si jih ne bodo, saj je z velikani precej dela (CGI in to), vrh tega pa niso ravno nujni (vsaj do pete knjige ne). Poleg tega pa so si jih omislili dovolj prepričljivo — veliko bolj kot pri Potterjih, recimo. Pa tudi okolica … Islandija je dih jemajoča. Lansko leto je bila prav okolica najboljši del najsevernejšega dela zgodbe. Upam, da ne bo tudi letos. Jon se v družbi Ygritte sprehodi do kraljévega šotora, kjer najde … Kralja. Oziroma tako vsaj misli, ko se zapne v pogovor s Tormundom Pogubo velikanov in dokler ga ne nagovori pravi kralj, Mance Rayder. Divješka gospoda ga sprejme, za kar levji delež zaslug pripada Qhorinu, ki se je v prejšnji sezoni žrtvoval prav za ta razlog. Hinds in Hivju v svojih vlogah zaenkrat delujeta dovolj prepričljivo. Če bi primerjal s knjigo, bi lahko rekel, da je Mance prestar in Tormund premlad, in da Mance ne igra na lutnjo, medtem ko Tormund niti enkrat ne referira svojega “kemblja”, ampak v redu; té stvari lahko na televiziji, kjer je čas zelo omejen, hitro uidejo izpod nadzora. Sploh straniščni humor. Ob prvi (vsega skupaj pet minutni) interakciji s človekom, ki mu ne zaupaš povsem, straniščni pogovor pač ni preferiran način komunikacije. Tormundovih štosov se lahko po moje nadejemo v kakšni izmed kasnejših epizod … Kraljevo petje pa na drugi strani najbrž nima podobnih šans. Vsaj v tej sezoni ne. Čeprav je Ciarán Hinds v svoji igralski karieri tudi že pel.

Kraljevi pristanek svojo pot to sezono prične v samem osrčju Kraljevega pristanka — v Mezinčkovem (predpostavljam) bordelu. Bronn, po novem ser Bronn, uživa sadove zmage (mimogrede … boob count za to epizodo je samo 2, kar je, če ne štejem sedme epizode v prvi sezoni, mislim da rekordno malo), ko ga kar naenkrat premoti Podrick Payne, Tyrionov oproda, češ, da ga njegov gospod nujno potrebuje in da gre za vprašanje življenja in smrti. Bronn instinktivno reagira z grožnjo, nato pa se kljub vsemu izkomota iz postelje. Tyriona medtem ob spremstvu dveh vitezov kraljeve garde že obišče njegova sestra. Škrat je od poskusa umora upravičeno paranoičen, kar rezultira v zabavni izmenjavi na vratih. Ko Cersei vstopi se zabavnost njune interakcije še stopnjuje. Deloma najbrž zato, ker Cerseina dobra volja tekom debate, kljub inicialnemu superiornemu položaju, postopoma usiha, deloma pa najbrž tudi zato, ker imata Peter Dinklage in Lena Headey res eno tako noro kemijo (morda celo boljšo od tiste, ki sta jo v prvi sezoni prikazala Addy in Headey) vsled katere ju je užitek gledati skupaj. Plus pomežik knjižnim oboževalcem, ki so bili glede dejstva, da Tyrion ob svojem bližnjem srečanju z mečem, ni izgubil polovice nosu (kot v knjigi), lansko leto precej glasni. Debata se medtem vname tudi pred vrati, saj se pred beloplaščnika naslikata ser Bronn ter Pod. To, da  Bronn viteza že na začetku naslovi s ser Taryn Mant in ser Whosit of Whocares, jasno ne pomaga dosti in po še parih izmenjanih besedah vse skupaj deluje že precej na robu … Nakar napetost preseka kar Cersei sama, ki odvihra iz Tyrionovih soban, kraljeva stražarja pa sta ji seveda primorana slediti. Tyrion se nato v spremstvu svojih zvestih móž odpravi proti stolpu Roke, ki po novem služi kot sedež Tywina Lannisterja (in ne več Tyriona). Pogovor s fotrom ni isti kot s sestro. Škrat na mizo vrže idejo: “Jamie se je odrekel dedovanju, Cersei je kot hčerka zadnja v vrsti, zategadelj Livarska skala pripada meni.” Tywin se kljub legitimnosti predloga z njim ne strinja, kar Tyriona pripelje do novega razočaranja. Kul moment. Če se spomnimo Tywina iz prejšnje sezone, ko je bil do Arye skoraj očetovski in ga primerjamo z letošnjim (ali pa predlanskim) ugotovimo, da je situacija skoraj diametralno nasprotna. Besedica primerno, je tista, ki jo v postopnem odrekanju družinskega sedeža oče ves čas poudarja in besedica, ki se Tyrionu najbolj zafržmaga. “Dobil boš sebi primerno rezidenco. Dobil boš primerno ženo in dobil boš primeren položaj. Vse to, da boš lahko karseda primerno služil svoji hiši.” Grozno je, ker se Tyrion — sploh glede na okoliščino, da je bil po bitki strpan v majhno sobico, ne dosti boljšo od ječe — zaveda, kakšna je očetova predstava o njemu primernem. Posrečen delček se mi je zdel tudi, ko Tyrion že odkoraka in ga oče (po Columbovo) še zadnjič ustavi. In še preden Tywin dokonča — samo da omeni “kurbe” — Tyrion odkoraka. Užaljeno, a upravičeno. Verjetno ne rabim posebej poudarjati, kako fenomenalna sta v tej skupni sekvenci Dinklage in Dance — verjetno najbolj dodelan prizor v današnji epizodi. Če bi po drugi strani iskal najmanj dodelanega (vsaj s stališča igralskih kreacij), pa prav tako ne bi rabil iti daleč. Ta Sansa-Shae-Mezinček-Ros vozel se mi že tako ne dopade najbolj. Imamo Ros, ki v Varysovi službi dela za Mezinčka. Potem imamo Shae, ki je v bistvu Tyrionova. Zraven pa še Mezinček, ki je sam svoj ter Sansa, ki se je znašla v središču Baelishovih obsesij z njeno mamo. Pa to samo po sebi ni sporno. Sporno je to, da je Gillen v vlogi Mezinčka že od lanskega leta skrajno zoprn in sporno je, da Sibel Kekilli ni najboljša igralka. Slednje bom preživel (tudi zato, ker vseeno je nek napredek), prvo pa težko, ker ne morem razumeti, kaj se je zgodilo v času med prvo in drugo sezono. Nič … Pustil bom, da se stvar izteče. Morda se bosta Gillen in Kekillijeva vnesla, zgodba pa izglihala v najsvetlejšo točko celotne sezone (to sem jaz, optimist). Potem pa sta tu še Margaery in Joff, ki se sprehajata (v najširšem pomenu besede) po Kraljevem pristanku. Procesija (če se sprehajata kralj in bodoča kraljica sprehod dveh pač postane sprehod mnogih) se naenkrat ustavi, nakar Joffrey ugotovi, da se je Marg odpravila v bližnjo sirotišnico deliti igrače. Če se ne bi zavedal svojega dolga Tyrellom, bi kralj nedvomno znorel. Že zdaj ni bilo daleč. Taka kraljica ljudskih src, tale Margaery. Westeroška princesa Diana. Vse skupaj se nato nadaljuje v sobanah Rdeče trdnjave, kjer si kralj, njegova bodoča žena in svak, skupaj s kraljico ob večerji izmenjajo nekaj besed. Cersei ni najbolj navdušena nad svojo bodočo zamenjavo. Oziroma drugače; ni najbolj navdušena nad idejo, da ne bo več kraljica. To se manifestira v obliki (zaenkrat še blagih) bodic, ki jih usmerja proti njej. Tyrella seveda držita linijo, saj se zavedata, kako zelo je prestolnica trenutno odvisna od zavezništva in kako močno lahko poči, če gre Cersei predaleč. In tega se nedvomno zaveda tudi Cersei. Čutiti je napetost. Komaj čakam, da v miks (baje že prihodnji teden) skoči še Trnova kraljica.

Robb Šterk in kompanija je medtem sklenila napasti Harrendvor, v katerem je ostala le manjša garnizija vojakov pod vodstvom Cleganovega Gregorja. Robb in gospod Bolton ob prihodu ugotovita, da Gore že zdavnaj ni več in da je za seboj pustil zgolj dvesto severnjaških (in porečnjaških) trupel. Seznanjeni smo zgolj z enim preživelim. S Qyburnom. V knjigi nam je možakar predstavljen drugače. Bomo videli, kako se bo vklopil tu, je pa Anton Lesser kot nalašč za to vlogo. Sicer pa tu nimam nobenih večjih pripomb. Kratka izmenjava med Boltonom in Karstarkom se mi je zdela dobra. Izpostavitve posameznih vazalov so praviloma dokaj redke (zaradi pomanjkanja časa), a vedno dobrodošle. Sem spada tudi mrtev Mallister. Jaz pravim, da dajejo ti detajli zgodbi širino. Robbov ukaz zoper Catelyn se zdi dokaj krut … A ne nepravičen. Korektna sekvenca, skratka. Robb in njegovi bodo to sezono verjetno deležni nekoliko več pozornosti kot poprej. Vsaj morali bi biti.

Davos Morjavredni, za katerega se je mislilo, da ni preživel ognjíce na Črni vodi, se znajde na skalnatem otoku, nekje na morju. Brez mošnje odsekanih členkov, ki jih je včasih nosil za srečo. Očitno so bile prav te koščice kvizko, ki ga je ob eksploziji vnovčil za življenje. Zdaj tega ni več, kar znabiti pomeni težave. Te težave se na nek način začnejo takrat, ko ga pobere njegov kolega, pirat Salladhor Saan (kar je vseeno boljše kot smrt — zadnji kvizkotov odmev). Najprej naj povem, da sem vesel, da so sploh uporabili Salladhorja Saana. Lansko leto je imel svojih pet minut (“I’m not going to rape her, I’m going to fuck her.”), potem pa je kar poniknil, tako da sem se že bal, da ga je doletela Dontosova usoda — usoda, ko scenaristi v začetku sezone sicer vpeljejo nek nov lik, potem pa ga v duhu poenostavitve raje izključijo. Kar bi bila v tem konkretnem primeru še posebna škoda, saj je bil Lucian Msamati lansko leto, glede na omejen čas, ki mu je bil dan, fantastičen. Salla Davosu razloži trenutno situacijo; Stannis je na Zmajevem kamnu. Zavrača obiske, zavrača ženo, zavrača vse, razen Melisandre, ki mu šepeta v uho ter prigovarja k zažiganju tistih, ki se ne strinjajo z njo in njeno vero. Ampak zvestoba pretehta in Davos prijatelja vseeno pregovori, da ga odloži na Zmajevem kamnu.  Ko enkrat prispeta, je Čebulni vitez nemudoma priveden pred kralja, ki je vsled rabe magije vidno osivel (ne vem, ali gre tu za nameren prikaz negativnih učinkov igranja z ognjem, ali preprosto za dejstvo, da se je Dillane v preteklem letu pač postaral za eno leto). V bistvu je celotna situacija nekoliko analogna s tisto iz Gospodarja prstanov, kjer Gríma kvari um kralju Theodenu. Zdajle, ko imam pred seboj vizualizacijo, celo bolj, kot sem mislil. Davos in Melisandra sta tista, ki sta se morala za to sekvenco naučiti levji delež dialoga, medtem ko Stannis ves čas bolj statira. Čebulni vitez rdeči svečenici to pot pove vse tisto, česar si prej mogoče ni drznil in na koncu na njene provokacije odgovori tudi z bodalom. Za kar pa ga kralj obsodi na ječo in najbrž tudi na ogenj. Še ena v seriji odličnih sekvenc, v glavnem, kjer Liam Cunningham kot glumac pokaže več, kot je pokazal celo lansko leto (vsaj kar zadeva Igro prestolov). Dvom, odločnost, razočaranje … Vse štima. Podobno odlična sta seveda tudi ognjena Carice van Houten ter Stephen Dillane, ki ima vlogo v malem prstu in ki dejansko sploh ne izgleda, da bi se trudil.

Za konec šparam Daenerys. Njen lanskoletni del zgodbe velja za slabšega, zato nas mora letos še toliko bolj prepričati. In zaenkrat kaže kar dobro. Zmaji so zrasli (celo več kot bi glede na čas, ki je minil, mislil), CGI je lepši kot kdajkoli, tako da je vse res samo na zgodbi. No, nič posebej drugače ni bilo tudi lansko leto, pa vendar. Dany ima zdaj ladjo in pluje proti Astaporju, kjer se nadeja, da bo lahko kupila vojsko. Sužnjarsko mesto Astapor s svojo harpijo deluje precej veličastno. Celo bolj kot Qarth. Tam jo sprejme preprodajalec sužnjev Kraznys mo Nakloz, skupaj s prevajalko Missandei — zakaj, zato, ker Kraznys govori samo visoko bastardno valirijščino. Missandei ima težko nalogo, saj mora prevajati dvojno; iz valirijščine v sogovorščino, poleg pa še iz žaljivih psovk svojega gospodarja v nekaj za kraljico bolj sprejemljivega. In ja … Missandei je čedna punca. Ne. Prešvoh izraz. Missandei je huda bejba. Za razliko od knjig, kjer je Missandei drobna punčka, stara nekje enajst let. OK, dovolj o Missandei. Kraznys Dany predstavi svojo osemtisočglavo vojsko skopljenih in v nulo streniranih móž naprodaj. Daenerys se sicer ne strinja z njihovimi metodami urjenja, ideja o vojski pa se ji vseeno dopade. Malo zatem, ko se Neožgana (še sreča, da imajo liki toliko vzdevkov, saj bi se v nasprotnem primeru preveč ponavljal … Izjema je Missandei) odpravi iz trgovine, na poti sreča simpatično punčko, ki ji poda leseno žogico, skupaj z njo pa smrtonosno mantikoro (škorpijonu podobno žuželko). Zadnji trenutek se kot zakrinkana figura vmeša ser Barristan Selmy (tisti ser Barristan Selmy, ki ga je Joff v prvi sezoni odpustil z mesta poveljnika kraljeve garde), ubije gomazečo pošast in pred kraljico poklekne kot nov član kraljičine garde. Za dekle pa se izkaže, da je bila poslana (ali pa da je bila) iz Qartha in da je nosila pozdrave tamkajšnjih coprnikov. Vse skupaj je spet nekoliko poenostavljeno, a na zadovoljiv način.

Tako. Moram reči, da gre pod črto za kar obetaven začetek. Dopade se mi, da je serija opustila konstantno alterniranje med vsemi deli zgodbe in zdaj posamezno epizodo raje posveča samo parim, medtem ko druge hrani za naslednji del. To je povprečnemu gledalcu verjetno vseeno manj begajoče kot neprestano žongliranje med petimi ali šestimi trenutno nepovezanimi štorijami.  Fotografija je močna kot še nikoli, podobno režija (tu gre hvala Danielu Minahanu) … Kak kiks sem pa tja je žal očitno neizbežen, vseeno pa lahko brez slabe vesti zapišem, da je tole verjetno najmočnejša otvoritev sezone doslej.

Advertisements
3 comments
  1. Ana said:

    Se strinjam, zelo močna otvoritev nove sezone. Serijo gledava skupaj s prijateljico, ki ni prebrala knjig tako kot jaz. Ampak morm rečt da kar razume zgodbo, tako da so dobro opravili delo (včasih sicer potrebuje mojo pomoč, za kakšne stranske like). Super serija in komaj čakam nove dele, sploh pa da končno vidimo Meero in Jojena =).

  2. Uhu, koncno je tu!
    Meni osebno odlicen uvod. Islandija je res prepricljiva. Tole z Jonom utegne biti letos super zanimivo, tudi v bukvi je. Velikan pocedi sline.
    Kraljevi pristanek je spet mocan. Oce in sin sta zares ustvarila izjemen dialog, vrhunec epizode po mojem. Pa tudi kraljico je fajn videti, ceprav je res, da sedaj mocno cakam njen goli sprehod iz konca cetrte knjige.
    Tale nakup suznjev me je ves cas zanimal, zdi se mi ok, bolj se mi dopade Selmyjevo razkritje.

    Skratka super uvod in komaj cakam nadaljne epizode.

  3. Pepi said:

    Ana, ja, stranski liki so hudič, ker jih je precej (sploh v knjigah) … Pa še ne gre jih zanemariti, ker se čez čas nekateri radi prerinejo v ospredje. Reedova se kanita joinati že prihodnji teden. Vsaj po temle previewu sodeč. Mene predvsem zanima, s kakšnim razlogom se bosta vključila. Upam, da ne bosta vpadla kar na random … Ali s kakšnim skoraj na random izgovorom. 😀
    Pauc, z Islandijo so res zadeli terno. Edina slaba stran je, da ni bolj gozdnata in da je vse tako zelo na odprtem. Bomo videli, kako bodo realizirali kraljičin sprehod, ker če se ne motim ima Lena Headey v pogodbi no-nudity klavzulo. Znabiti bo oblečena v kakšne razcapane cote … Kar bo glede na sicerjčen HBOjev odnos do golote izpadlo še dodatno čudno. 🙂 Nakup sužnjev pa tudi meni ni bil slab. Dobro se mi je zdelo, da so obdržali valirijščino in prevajanje. Kolikor se spomnim, je bilo v knjigi zelo podobno, le da je Dany v bistvu vse razumela, česar pa Kraznys ni vedel …

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: