Igra prestolov – Temne peruti, temne vesti

Brez uvoda, gremo k stvari.

Najprej … Minutaža. Nekoliko daljša od povprečne, nisem spregledal. Tako se dela, HBO. Uvodna špica, po drugi strani … HBO, kaj je z uvodno špico? Enkrat in edinkrat sem se razpisal o njej in postavljal teze o tem, katere kraje in gradove obiskujemo. To je bilo prejšnji teden. Ta teden sem bil postavljen na laž. Podobna situacija je tudi z žongliranjem štorij, ki je bilo prejšnji teden skoraj neprisotno. Za razliko od tega tedna, ko je bilo perspektivnih zasukov morda največ v zgodovini. Kar kljub vsemu ni nujno slabo, kot se izkaže. To pot so hidro ugnali na podoben način, kot so to počeli na začetku prve sezone, ko so posamezne dele zgodbe vezali kar s pomočjo likov in njihovih dialogov. Primer tega je recimo, da pripoved preskoči k Jonu Snegu šele, ko ga Catelyn Stark (pa čeprav na drugem koncu Zahodnjega) omeni in mu s tem naredi prostor. Jebeno za scenariste, si predstavljam, ampak način, da zgodba kljub tako številnim skokom deluje homogeno (kolikor taka zgodba sploh lahko deluje homogeno). To mi je ležalo na duši kar se splošnega tiče, zdaj pa bolj konkretno.

Ta teden so (po pričakovanjih) na vrsti liki, ki so manjkali prejšnji teden in prvi med njimi je Brandon Stark, obče znan kot Bran. Sin rajnkega Eddarda Starka in pobegli zimiški princ. Pohabljen od Kraljemorca in v spremstvu Hodorja, Oshe, bratca Rickona in dveh krvovolkov, Poletja ter Kuštravčka, namenjen k Zidu. Če je slučajno kdo pozabil. In … Sanje. Lansko leto je Bran sanjal predvsem o Poletju, oziroma natančneje; sanjal je o tem, da gleda skozi oči svojega krvovolka. S trookim vranom, ki Brana (in nas) tokrat popelje nazaj na učno uro lokostrelstva iz pilotne epizode,  ni imel opravka vse od prve sezone. Ptič pa to pot nastopi v tandemu, in sicer z zelenovidnim (če imaš zelene sanje — sanje, ki se rade uresničijo — si zelenoviden) pobom, ki se kasneje izkaže za Jojena Reeda. O Reedih par vrstic nižje, zdajle pa besedo ali dve o Oshi. Osha mi je zanimiva. Ves čas je čutiti njen odpor do čarovnije (če posplošim), kljub temu pa je bila vse do danes prav ona tista Branova mentorica, ki je s svojo “divješko kunštnostjo” največ pripomogla k razvoju, ali pa vsaj interpretaciji Branovih sanj. Rekel sem odpor … Mogoče niti ne odpor odpor, temveč nek rišpekt in strah, poleg pa tudi neki distanco, ki je deloma posledica strahu, deloma pa najbrž tudi procesa “udomačitve” pri Starkovih. Kar hočem reči je, da je do te točke dovolj dobro dublirala za (kot vemo po krivem odsotne) Reede in da je bil šunder lansko leto odveč, a vseeno … Napočil je čas, da se končno spoznamo z barjani. In predstavi nam jih naslednji prizor. Kdor bere tele moje litanije, verjetno ve, da sem bil precej interesiran, kako bodo Branovi verigi priključili ta dva člena, zdaj, ko knjižna pot očitno ni več mogoča, in moram reči, da sem nekaj podobnega pričakoval. Nekaj podobnega v smislu, da sem se troštal, da bo druščino Jojen poiskal preko svojih sanj. Do ideje sem bil vseeno nekoliko skeptičen … Da ni malo privlečena za lase. Ampak ni. Zdaj, ko se pred mano že tretjič danes udinja na mojem zaslonu, vse deluje kot je treba. Verjetno tudi zato, ker sta Ellie Kendrick (kot Meera) in Thomas Brodie-Sangster (kot Jojen) tako zelo perfektna. Redkokdaj se zgodi, da kak nov lik prinese toliko sveže sape v zgodbo, a danes se je. V bistvu celo trikrat, na treh koncih. No, vlogi sta glede na knjigo mogoče nekoliko zamenjani. V knjigi je brat nekoliko bolj v ozadju in sestra v ospredju, medtem ko je v ekranizaciji zaenkrat ravno obratno. Ampak to seveda ni nič spornega. No, če povzamem dogajanje; druščina pot nadaljuje skupaj. Prav to nadaljevanje poti je tisti najzanimivejši del in debata prestopi par stopnic. Kako ne bi — Osha je sicer okej sogovornik, Rickon in Hodor pa najbrž ne tako zelo. Najprej Jojenovo uvajanje Brana v menokoštvo (varg…iranje?), potem pa obča debata o razno raznem. Tu bi rad še posebej izpostavil dve stvari; ko Bran omeni, da sanja trookega vrana, na kar se Jojen odzove povsem vsakdanje, češ da sta ga ipak videla skupaj (s čimer seveda referira situacijo z začetka epizode). Kar pomeni, da se je Reed po krugerjevsko ušunjal v Starkove sanje. Pravim zato, ker nisem vedel, da to tako deluje. Druga stvar pa je del, kjer Jojen izjavi, da je očeta videl jokati zgolj, ko je izvedel za Nedovo smrt. Čustven moment in žalosten, ko sto hudičev. Howland Reed je med bralci knjige namreč avtoriteta; prvič zato, ker je Eddarda Starka rešil v bitki pri Stolpu radosti, drugič pa zato, ker je zdaj edini preživeli, ki vé, kaj dejansko se je tam zgodilo. In slišati za solze takih herojev je hudič — je podobno, kot biti priča jokajoči materi (z izjemo, da je Howland pač izmišljen). Ne verjameš, dokler ne vidiš in ko vidiš je … Slabo, for the lack of a better word. Dopadla se mi je tudi krajša izmenjava med Meero in Osho, dvema alfa samicama in … No, glede na to, kaj vse sem izpostavil, se mi vsaj v povezavi z Branovimi poglavji vsaj za danes očitno dopade vse.

Robbov del štorije to pot je nekoliko daljši kot prejšnji teden. Klapa je še vedno v Harendvoru. Talisa in kralj si padeta v objem, le tega pa s svojim značilnim pol minutnim srepečim pogledom (še preden bi se objem sprevrgel v kaj produktivnejšega) pretrga gospod Roose Bolton. S sporočiloma — temne peruti, temne vesti. Prva vest je s Severa in priča o padcu Zimišča, druga pa s Porečnih dežel o smrti Robbovega dedka (Catelyninega očeta) Hosterja Tullyja. Res temne vesti. Še temnejše za Catelyn, kot za Robba, si predstavljam. Posebej zdaj, ko ji veselje krati že dejstvo, da je sinova ujetnica prav toliko kot mama. Vse to seveda pomeni ježo do Rečnjave in udeležitev pogreba, za nas, gledalce, pa to pomeni zlasti to, da bomo končno spoznali Catelynino familijo, ki bi jo morali po pravici spoznati že v prvi sezoni (Lyso in Robina sicer smo, ampak onadva iz subjektivnih razlogov ne veljata). Z ovinkom se ne strinja gospod Karstark … Ampak on se po smrti sinov ne strinja tako rekoč z ničemer. Kje so našli tako zoprnega, zagrenjenega starega prdca za vlogo Rickarda Karstarka, ne vem, ampak vsa čast. Če ga poslušaš nekaj časa, se zdi, kot bi imel opravka z Ivanom Vogrinom, ki si je nadel brado. Podoben način govora. Ampak ja, vse kar Brada pové, je res, in njegove besede bodo še pred koncem sezone znabiti zvenele preroško. Tudi sam pravzaprav nisem nek fan Talise Maegyr (zdaj Stark). Pa ne zato, ker ni prepisana iz knjige, pa tudi Oona se povsem zadovoljivo znajde v njeni vlogi … Dejansko težko rečem. … … … … OK, vzel sem si trenutek za razmislek in kontemplacijo in sklenil, da mogoče pa me moti, da ni prepisana iz knjige. Kakor koli; njena interakcija s Catelyn vendarle ni bila od muh. Sploh ozadje teh Catinih “dreamcatcher projektov” se mi je dopadlo. Pa ne, da bi se zanimal za štrikarijo, ampak té stvari je bilo videti že v prvi sezoni in če nič drugega nekaj take navidez nepomembne kontinuitete sem pa tja prav paše. Kul prizorčič, skratka. Dober dialog in ne, meni se to z Jonom za Catelyn ne zdi out of character, kot so se pritožili mnogi.

Theon. Theon, Theon, Theon, Theon  … Jejhata, jejhata, zdaj si pa zabredel. Precej bedna okoliščina zanj. Bedna in na nek način skrivnostna. Zakaj gre? Ne upam reči — kaj če eden od dveh, ki se bosta mogoče prebila do té točke zapisa, še ni prebral knjig? Za naše potrebe lahko povem, da je Theon očitno ujetnik Železjakov, kar gre sklepati po njihovih kalamarskih oklepih, in da je precej kruto kaznovan — najverjetneje zaradi poloma z Zimiščem. Za edinega prijatelja se izkaže pob, ki ga je na pomoč poslala Theonova sestra. Kul je vedeti, da Yari ni vseeno, kar je, če prav pomislim, v kontekstu s sekvenco, v kateri ga je v prejšnji sezoni obiskala v Zimišču in ga posvarila, ko sta ob tamkajšnji mizi zadnjič skupaj prelomila kruh … Rima se z njuh. Ma ja, v knjigah je situacija podobna, pa vendarle povsem druga, saj o njem ne prejmemo tako rekoč nobene informacije vse tja do petega dela. Tako da me zelo zanima, kaj nam bodo scenaristi skuhali. Upam, da ne bodo ubrali kakšne poceni variante … Kar se je v preteklosti tudi že zgodilo.

Jamie in Brienne sta naslednja v tem mojem popačenem kronološkem redu. Njune sekvence so kvalitetne že vse tja od konca prejšnje sezone (ko so se začele). Preprosto imata dobro kemijo, pa najsibo v situaciji, ko si pošiljata medsebojne bodice, ali pa ko ujameta resen moment, ko Jamie po trenutku refleksije naglas spozna, da si ljubezni ne moremo izbrati. So pa te njune popotne sekvence kljub vsemu nekaj, česar ne bi mogel gledati v nedogled. Trikrat je bilo dovolj, zato sem vesel, da se danes to pretrga. Tokrat na poti srečata možakarja, predpostavljam kmeta, s katerim rečeta eno ali dve, nakar Jamie ugotovi, da ga je stric prepoznal. “Ugotovi” v navednicah, da ne bo pomote. Jaz bi rekel, da gre v tem primeru bolj za provokacijo, namenjeno Brienne (ali je pripravljena riskirati in ubiti človeka, ki lahko (po sila paranoičnih standardih) ogrozi njuno ekspedicijo), čeprav ne dvomim, da strah pred ponovnim zajetjem globoko v sebi čuti celo Lannister. Nadaljujeta pot in Jamie se osvobodi (na pol). Vzame Krasotičin meč in vname se boj — ne boj, mesarsko … Ne. Pravzaprav se to pot res vname samo boj. Na eni strani imamo Jamieja, ki je, poleg tega, da je še vedno v okovih, nagnit od enoletnega gnitja v ujetništvu, na drugi pa Brienne, ki vsled svoje dolžnosti Kraljemorca ne sme poškodovati, kar jo ta seveda opomni. Večkrat. Kar je najbrž tudi razlog, da celotna mečevalna sekvenca ne deluje tako dinamično in ne vem kaj še, kot bi se za televizijski spopad spodobilo. Oba hendikepirana, skratka, vsak na svoj način, a izkaže se, da se Jamie vseeno nekoliko predimenzioniral, saj Brienne z njim kratko malo pomete most. Ampak boj bi se verjetno nadaljeval, če ga ne bi pretrgal Locke — najboljši Boltonov lovec (besede gospoda Boltona iz prejšnje epizode) — ki služi kot TV nadomestek za Varga Hoata in Krvave glumače. Igra ga Noah Taylor — še eden v vrsti podcenjenih glumcov, ki so se pridružili Igri. Tisti, ki so bili blagoslovljeni s predčasnimi prvimi štirimi epizodami, pravijo, da raztura. Mimogrede … Jamie je imel prav. Glede kmeta.

Kraljevi pristanek. Tudi ta teden ogromno Kraljevega pristanka, ki pa ga bom v določeni meri zgolj preletel. Zakaj bo najbrž razvidno iz zapisa. Izmenjava Joff-Cersei je del, brez katerega bi lahko preživel. Oba sta odlična igralca, ni dileme, ampak na tej točki smo že dodobra seznanjeni z dejstvom, da se je Joff kraljici materi iztrgal s povodca. Stopnjevanje Cerseiinega antagonizma do mlajše kraljice je pričakovano, a po drugi strani manj odveč. Gre namreč še za precej svežo zadevo in naj bo zakoreninjena, kot je treba. No ja, če nič drugega, je na svoj račun prišel vsaj ženski del občinstva. Če smo mi prejšnji teden dobili en simpatičen par ženskih prsi, ste vé ta teden dobile Joffa. Fer? Fer. Nič kaj pretirano boljši se mi ni zdel niti prizor s Sanso in Shae. Oziroma kot Tyrion Shae zaupa kasneje: “Vsi vemo, da je Mezinček pokvarjen.” Pa pustimo to. Recimo, da so to relativno gledano najnižji padci tokratne epizode. Vse vendarle ne more biti tako briljantno. Kako briljantno? Tako briljantno, kot je briljantna scena s Trnovo kraljico, ki je resnično vse, kar sem upal da bo. Situacija je, da Margaery in njena babica Sanso pokličeta na posvet. Na en tak briefing o kralju Joffu, kjer se Sansi — verjetno predvsem zaradi lucidnosti gospe Olenne — končno razveže jezik. Vse skupaj je skoraj naravnost iz knjige, Diana Rigg pa svoj poklic obvlada tako zelo, da sem na momente komajda lovil sapo. Za intermezzo; baje je, ko se je prvič pojavila na skupnem branju skripta, znala že ves svoj del dialoga na pamet. Punci se resnično vidi, da je še stara, šejkspirijanska šola. Vsa čast. Naključna opazka za zraven? Limonine tortice so zelo majhne in malo jih je na krožniku. Recesija. Od Kraljevega pristanka ostane še Joffova scena z Margaery, ki se odvije po babičini intervenciji. “Nerodno” bo kar prava beseda za opis celotne situacije. Joffreyu punce ne grejo najbolj od rok, kar Mardž izkoristi in ga navije okrog prsta. In ker je to šele po pogovoru s Sanso vemo, da ta igra ima določeno ozadje. Kul. Takole mimogrede še ena naključna opazka … To je bilo že tretjič v tej epizodi, da šla debata o Renlyju, ki toliko pozornosti ni bil deležen ne lansko leto, še manj pa leto prej. Ko je bil še živ.

Na skrajnem Severu se nam predstavi še en menokožec. Ta sliši na ime Orell. Orell, ki se lahko polasti orla. Vidim, kam si šel po ime, GRRM. Sicer pa nič pretirano novega. Ta epizoda je prva, v kateri smo menokožcem nadeli ročaje, za katere jih lahko zgrabimo. Prej smo imeli samo Brana, ki je lahko med spanjem gledal skozi oči svojega krvovolka, zdaj pa poznamo pojav. Če že ne zares dobro, pa vsaj bolje kot prej. Sam Tarly, ne zelo daleč proč, pa ima težave sam s sabo in z Rastom, ki je tam, da té težave potencira. Ne bom več o teh krajih. 1:35 zjutraj ni primeren čas za Sever.

In še tavajoča Arya, skupaj z Vročo potičko ter Gendryjem, ki tekom poti upravičeno izpostavi dejstvo, da je Arya tako rekoč zafrčkala tri umore, ki jih je preteklo leto podaril Jaqen H’ghar. Lahko bi, recimo, končala vojno. Vsaj približno. Obglaviti nasprotnike je dober začetek. Debato prekini Castamersko deževje … Iz ust rdečega svečenika na čelu dela Bratovščine brez bander. Del mene pravi škoda, da Thoros poje prav ta komad in da niso za to priliko uglasbili še kakšne izmed Martinovih viž, del pa, da je OK, da Deževje predstavijo kot popularen komad in ne samo kot himno kulta Lannister. TV Thoros je očitno neka mešanica Toma Sedmerostrunega (v knjigi pevca in člana Bratovščine) in knjižnega Thorosa, ki se v seriji (zaenkrat še) ni predal pobožnjaštvu in pustil pitja. Zabavna izmenjava med našo druščino in Bratovščino, ki, mimogrede, vsaj malo liči na bando veselih mož Robina Hooda, rezultira tam, kjer predvidimo, da bo rezultirala — v zajeti druščini. Vroča potička je proti, a ga lokostrelec Anguy prepriča, da si premisli. Dobra fora. Če bi znal streljati z lokom in če ne bi bilo kaznivo, bi to tudi sam počel. Aja — in če bi mel lok. Zajetje se ne izkaže za kaj prida grozno, saj jih Thoros odpelje v krčmo in časti obrok, vrh tega pa je duhoven dokaj zabaven (za razliko od neke druge rdeče svečenice) stric, ki Aryi in poboma noče nič žalega. Kljub vsemu pa z njim ni heca, kar punca izve, ko ga izzove z mečem. To se zavleče ravno toliko, da v krčmo, tik preden Bratovščina izpusti mladino, Anguy privede ujetnika. Ki se izkaže za Psa. Ki prepozna Aryo. Dober spomin, glede na to, da se je punca spremenila, odkar sta se nazadnje videla. + to, da se Pes ni nikdar menil za Aryo, kot se je za Sanso. Ampak kul. Tole z Bratovščino bo še zabavno.

Toliko za danes.

Advertisements
6 comments
  1. Naravnost izjemen del! Vse je super stimalo. Si me pa postavil na rob solza? Kako ne bo Varga Hoata? Ravno njega sem najbolj cakal 😦 pa ples medveda in Brienne.

    Bratovscina me mocno zanima in tole s Psom. Hudo fina sekvenca. Pa Theon, uhuhu!

    Sicer sem se pa ponovno slinil nad dekoltejem mlade Margaery 🙂

  2. Pepi said:

    Glumačev po moje ne bo, ker bi bilo z njimi enostavno preveč dela. Pojasniti gledalcem kdo so, v čigavi službi so in njihovo menjavo strani bi koštalo preveč časa in truda. Bratovščina je tega vredna, Družniki očitno ne. Če nič drugega, je Locke vsaj vizualno nekoliko podoben Vargu, a ni? Bo pa zanimivo, kako bodo izpeljali [POZOR, SPOILER] Jamiejevo amputacijo roke. V knjigi Boltoni niso bili vpleteni, vsled česar ni bilo nobene ovire za njihovo nadalnje sodelovanje s Tywinom. Locke pa na drugi strani odgovarja neposredno Roosu. [/SPOILER] Ples z medvedom pa bo … Menda so ga snemali v Ameriki in to s pravim medvedom. Bratovščina deluje top. Tale veseljaški Thoros celo bolj kot njegova zresnjena verzija v knjige. Mardžin dekolte pa itak … Lansko leto je bila tako rekoč brez konkurence, letos pa jo za moj okus (sicer za las, pa vendar) nese Missandei. 😀

  3. Ti, veš kaj te že ves čas želim vprašat. Zadnjič sem čisto mimo grede prebral, da se Dinklage po tej sezoni poslavlja. Je to res? Verjetno ja, kajti v četrti sezoni (knjigi) ga po pravilih ne bi smelo biti, ampak, če bodo snemali tudi peto knjigo, potem se bo valjda vrnil, a?

  4. Pepi said:

    Nene, stari, to je bila prvoaprilska (zamenjal naj bi ga Warwick Davis). Peto in četrto knjigo (najbrž zadnji del 4. sezone, potem pa 5. in 6.) bodo snemali skupaj … Ker knjige niso ločene kronološko. Če prav vem. 😀

  5. Filip said:

    Jaz sploh nimam več občutka, da gledam TV serijo, ampak da gledam eno epsko, big-budget filmsko sago. 🙂 Vsaj produkcijsko se mi zdi serija na najvišjem možnem nivoju, dosti bolj ‘filmska’ je od prejšnjih dveh sezon. Komaj čakam na naslednjo epizodo.

  6. Pepi said:

    Kar se vizuale tiče, se je meni zdel največji preskok tisti med prvo in drugo sezono … Od lani do letos zaenkrat nisem opazil tako velike razlike, ampak ja, se strinjam; Igra prestolov je s tega stališča čedalje atraktivnejša.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: