Igra prestolov – Castamersko deževje

Po štirinajstih dneh premora se je na male ekrane vrnila Igra prestolov. In vrnila se je tako, kot se zna vrniti samo Igra prestolov. Vrnila se je z Rdečo poroko — verjetno enim izmed najbolj šokantnih preobratov sodobne fikcije — oziroma z nje adaptacijo. George R. R. Martin je z Rdečo poroko gladko presegel tako padec Eddarda Starka (ki je takrat udaril naravnost v temelje fantazijske literature), kot tudi sebe kot pisatelja, in v veliko veselje mi je (meni, tako kot najbrž vsem, zlasti pa njima), da mu Benioff in Weiss nista naredila sramote. Vsaj po povprečju odzivov sodeč. Zakaj je Rdeča poroka tako zelo spektakularna? Meni osebno zato, ker se zdi tako nenadna in nepričakovana — kljub temu, da je hudičevo dobro nastavljena. Česar pa povprečnež, kot sem sam, ob prvem branju ne zazna nujno. Čeprav je vse dejansko tam, tudi v seriji; imamo Catelyn, ki glede Robbove poroke s Taliso konstantno zmajuje z glavo. Freyev sloves nekoga, s katerim ni češenj za zobati, je dobro vzpostavljen. Imamo Boltona, ki Jamieja ujame in tudi izpusti (dopade se mi, da okrog tega ni bilo pompa in da so to izdajstvo prikazali kot skorajda povsem legitimno potezo nekega Robbovega vazala). Imamo Tywina Lannisterja, ki dobršen del prve polovice sezone porabi za pisalno mizo, s peresom v roki (trikrat lahko ugibamo, s kom si je dopisoval) in nenazadnje imamo tudi Stannisa, ki skupaj z imeni treh prisvojiteljev (prvi izmed katerih je prav Robb Stark) v ogenj vrže tri pijavke. Vse je skratka tam, skrito povsem na planem. No, več o sami poroki v nadaljevanju, ko jo bom skušal nepreobširno povzeti ter mimogrede spustiti še kakšno misel o sami adaptaciji, da pa ne bom krivičen; tudi preostanek epizode in ostale niti to pot lepo tečejo. Všeč mi je, da jih je v tej epizodi manj kot sicer in da med seboj vsaj malo sovpadajo. Robb z Aryo, na primer, in Bran z Jonom. Dany v tem pogledu sicer seče nekoliko ven, to je res, ampak tu gre za tipičen martinovski manever v stilu: “Naredimo en zajeban nadprepadovisec, potem pa deset poglavij tega dela zgodbe niti povohajmo ne.” Toliko v obče, zdaj pa na konkretne kaplje Castamerskega deževja.

“And who are you,” the proud lord said,
“that I must bow so low?”

Za Robba se stvar prične sila obetavno. No, če že ne obetavno, pa vsaj ne brezupno (kot se konča). Na poti na stričevo ohcet, s pozitivno mislijo v glavi in idejo, kako tok vojne obrniti sebi v prid. Pa čeprav je ta ideja za lase privlečena in da ne rečem obupana — kar napad na Livarsko skalo resnici na ljubo je. Procesija se nato končno premakne do Dvojčkov, kjer jih dočaka ata Frey — eden redkih ljudi, ki ima takole od oka več zanamcev, kot prednikov. Sprašujem se … če so besede hiše Greyjoy “mi ne sejemo”, kaj bi potemtakem morale biti besede hiše Frey? Kruh in sol, v glavnem. Ne vem, če je serija ta običaj gostoljubja predstavila že kdaj prej, ampak takole gre; ko gost enkrat sprejme in zaužije kruh in sol, to pomeni, da je pod gostiteljevo protekcijo. Po drugi strani pa se s tem tudi gost zaveže, da ne bo (vsaj na najbolj neposreden način) škodoval gostitelju. Bojda je nek podoben običaj živ tudi pri nekaterih slovanskih narodih. Vsi navzoči skratka udarijo po kruhu in soli, nakar se za Robba prične prva lekcija iz ponižnosti ponižanja. Ko se opraviči gospodu Walderju, ga ta zavrne, češ da se je bolj kot njemu izneveril njegovim hčeram ter vnukinjam, ena izmed katerih je imela postati kraljica. Zato pred Robba pokliče svoje potomke; Waldo, Waldo, Waldo, Waldo, Waldro, Waldino in … Merry. Frey takole našteva, Edmure pa jih tačas ogleduje in čaka, da patriarh eno izmed njih pokliče z imenom “Roslin”. Brez haska. Walder Frey nato (neizbežno) zahakla še za Taliso, za katero bi bilo, mimogrede, najbrž res bolje, če bi počakala nekje na varne(jše)m. K fotru, ki si se mu obljubil za zeta, pač ne pripelješ zamenjave za njegovo hčer na obisk. To ni okej in to se ne dela. Tudi Arya je medtem na poti k Dvojčkom. Skupaj s Psom ugrabita voz soljene svinjine (takisto napotenega k Freyem), si izmenjata par krepkih in se napotita dalje. Med to “izmenjavo parih krepkih” Arya na plan privleče tudi Jaqena H’gharja in sicer kot nekoga, ki bi s Psom pometel kot za šalo, češ: “Kaj boš ti meni? Ti si nula! Poznamo mi ta prave morilce.” Ampak brez pretiranega haska. Neprijateljstvo si nato izkažeta še enkrat, tik pred ciljem, a nič resnejšega. Velja pripomniti, da sta Maisie Williams in Rory McCann odličen tandem s fenomenalno kemijo. Lahko bi rekel, da se Pes tu izkaže res za vsaj malo očetovskega. Ali pa vsaj stričevskega, saj kljub njenim provokacijam ohrani povsem skuliran odnos do situacije. Človek bi celo rekel, da Arya tu po krivem najeda.

V Dvojčkih (v neki septniški dvorani, če lahko sklepam po ornamentih) tačas poteka poroka. Ne še rdeča, temveč pač poroka. Edmure spozna svojo nevesto, ki se izkaže za sila prikupno punco, vsled česar je ženin seveda vesel kot radio, Walder Frey pa tudi — kar se menifestira v pomenljivih nasmehih Robbu Starku, češ, kaj zamuja (tu moram pritrditi gostitelju). Ko kamera pokaže zbrane, za Robbom, na Boltonovi desni, opazimo tudi Wendela Manderlyja — sina gospoda Wymana, ki zaradi svoje preobilnosti ni neposredno udeležen v vojni. Lepo, da so ga vključili, pa čeprav le bežno. Neizpostavljenost teh in onih vazalov sem vedno jemal kot eno šibkejših točk serije (pa čeprav je to posledica realnih možnosti), tako da tovrstne pojavitve vsakič vzamem za hudo pozitivne. Morda bi si želel, da bi ga vsaj malo vzpostavili v kateri izmed prejšnjih epizod, ampak za ta denar očitno toliko. Nato se začne slavje. V pravem pomenu besede. Adekvatno obvladovanje tovrstnih situacij je serija dokazala že prejšnjič. Veliko krajših dialogov v večih različnih kombinacijah, veliko informacij, veliko dogajanja … Ohcet kot ohcet, pač (pa ne, da sem na kateri že bil). Roose Bolton kramlja s Catelyn in Črno ribo (in mimogrede spusti tudi informacijo, da se je oženil z eno izmed Freyevih vnukinj — proti doti n merskih enot srebra, kjer je n enak številu taistih merskih enot teže te vnukinje), Edmure s svojo nevesto, Talisa s Kruljavim Lotharjem … in tako naprej in tako nazaj. Črno ribo pred pokolom, ki sledi, reši klic narave, Talisa pa možu prišepne svojo idejo za ime otroka. Če bo fant, bo Eddard. Nov Eddard Stark. Roslin Frey, poročena Tully, in njen mož Edmure postaneta žrtvi poročne procesije (vsled kakršne se je bil zadnjič zbunil Tyrion), nakar se prične. Rdeča poroka. Vrata se zaprejo, muskontarji pa pričnejo rezati Castamersko deževje (ki je do te točke že dodobra vzpostavljeno kot lannisterska himna … ne čisto prava, ampak skorajda). Kamera nato pokaže Robbovega krvovolka, zaprtega v boksu, nato pa še Aryo ter Psa, ki zamaskirana v prodajalca soljene svinjine prispeta do Dvojčkov, a ju ne spustijo noter, zakaj slavje naj bi bilo do tega trenutka že končano. Walder Frey nato prosi (kolikor gospodež, ki ima pravkar pokončati svojega kralja, pač prosi) za besedo. Cat odkrije Boltonov rokav in pod njim opazi verižno srajco. Ta delček se mi še posebej dopade; gospod Frey v ozadju govori in pripravlja teren za masaker, Bolton pa medtem vidno sumničavi Catelyn s pomenljivim pogledom pomoli taco, češ: “Čez sekundo bom naredil pizdarijo, zdaj veš, ukrepaj, če moreš.”. Za to sicer pokasira en konkreten šmeks, a nič ne de. Pizdarija je neizbežna. Kruljavi Lothar odšepa do Talise in ji z bodalom priredi zimproviziran splav. Dobesedno vnovič ubije Neda Starka. Vsaj potencialnega. Stare rane. Z balkona se nato usujejo puščice; na Robba, na njegove vazale in na Catelyn. Nihče ni varen — nihče razen Edmurea, ki se medtem žge s svojo novo ženo, ter Bryndena, ki zunaj zaliva drevesa. Za kontrast. Dopade se mi odlično odigrana zaprepadenost obeh stran. Da je presenečen Robb, je ipak samoumevno, a odprtih ust je tudi gospod Frey. Kršenje pravil gostoljubja velja namreč za hud problem in sploh od začetka Freyev izraz kaže nek odtenek nejevere, ali je res storil to, kar misli, da je storil. Arya se medtem prikrade znotraj notranjega obzidja in postane priča pokolu Robbovega vojstva. In evtanizaciji Sivega vetra. Pred kakšno neumnostjo jo reši le Pes, ki jo onsvesti ter odvede proč od pokola. Sranje znotraj Dvojčkov doseže vrhunec, ko nastreljena in obupana Cat seže po Freyevi ženi in v zameno za njeno življenje zahteva sinovo prostost. Frey ponudbo zavrne, češ, da si bo pač našel novo ženo, medtem ko Roose Bolton z lannisterski pozdravi dokrajči svojega kralja. Ta brezizhodnost in obup, ki se slikata v Catelyninih nadaljnjih potezah, njeni brezizraznosti ter vdanosti v usodo, sta odlično odigrana. Michelle Fairley si tu zasluži vse pohvale. Pa tudi režija, ki prizora kar ne zaključi in ne zaključi, temveč nas gledalce pušča v neprijetnem položaju, z nemočno Cat pred očmi … Vse dokler ji Črni Walder ne nameni enake usode, kot jo je ona namenila ženi ata Freya. Nobene glasbe v zaključni špici. Namesto tega samo tišina in čas, da gledalec sprocesira, kaj točno se je pravkar zgodilo. Skratka. Stvar sicer teče nekoliko drugače kot v knjigi, kjer je Catelyn ves čas na trnih, se slabo počuti in se ji gravža malodane vse od hrane do glasbe. Ampak razumem, zakaj so šli tu raje na vse do masakra povsem simpatično ohcet (razlog sta najbrž tako manko luksuza Catelynine perspektive, kot tudi želja po čim manj omadeževanem šok efektu) in jim pritrjujem. Ker deluje, točno tako kot je. Baje so samo za to poroko porabili pet snemalnih dni, kar se zdi hudičevo dosti, in baje je po zaključku prenekateri član ekipe potočil kakšno solzo. Sploh ob zaključnem performansu Michelle Fairley. Ko že govorim o performansih; tudi Richard Madden, ki ga na tem blogu občasno pokritiziram, v svojih poslednjih kadrih blesti sto na uro. Dopade se mi ta njegova nereakcija. Zbeganost in zaprepadenost, ko se približa umirajoči ženi, manko besed … vse, v glavnem. Vse deluje avtentično. Navdušen sem. Nad celotno sekvenco.

Sama bom to pot samo omenil (česar tudi epizoda ne preseže kaj prida). Skupaj z Žiljko prispeta do Zidu in mimogrede predebatirata nekaj ozadja Nočne utrdbe — prvega izmed gradov Nočne straže. Da preko nje obstaja skrivni prehod na južno stran Zidu in te zadeve. Posrečen se mi zdi košček, kjer Žiljka Sama za njegove bralne sposobnosti primerja s čarovnikom — kimljaj Samovi želji, ki jo je izrazil v prvi sezoni, da bi nekoč to postal. Lep moment v sicer grozni epizodi, ki nas spomni, kako malo je včasih treba, da nekomu polepšamo življenje. Za nemočno mamico je Sam, ki ji je edini pripravljen priskočiti na pomoč, pač čarovnik. Tudi prav. Zdaj pa pred yunkajski prag. Bojni posvet in ambiciozna ideja; Daario predlaga infiltracijo treh najboljših mož v mesto prek zadnjih vrat. Jorah je sumničav (a ga Daario zavrne, češ, da imajo sumničavi ljudje po navadi tudi sami nekaj za bregom), Sivi črv dokaj indiferenten, ser Barristan pa bolj kot kaj drugega nekoliko užaljen, ker ne more zraven. Plan je na koncu vendarle sprejet, besede pa nedolgo zatem preidejo k dejanjem. Izkaže se, da Yunkai ni tako slabo zastražen, kot je Daario predvidel, vsled česar se vname dokaj hud spopad — treh najboljših proti nekje dvajsetim stražarjem. Dodelana koreografija sto na uro. Vsak se bori po svoje; Jorah po zahodnjško s svojim dolgim mečem, Daario po svoje s svojim dothraškim arakhom, Sivemu črvu pa so leta vežbanja v glavo bolj kot kar koli drugega vtepla disciplino, ki se kaže v elegantnosti vihtenja sulice ter ščita. Atraktiven fajt, v glavnem, a kljub temu nekoliko na meji verjetnega. Igra prestolov je vedno servirala prizemljene in (vsaj laiku) verjetne spopade — po katerih se mi je ob ogledu tega masakra iskreno rečeno kar malo kolcalo. Sivi črv in Jorah se po zmagi vrneta v šotor, a Dany od vsega zanima najbolj to, kje je Daario in ali je z njim vse v redu. Jorahov izraz na obrazu pove vse. Cona prijateljstva. Minuta molka.

Jon in njegovi novi kompadreti uzrejo starca, ki za Nočno stražo goji konje. Udarijo, pankrt pa konjarja opozori na nevarnost in mu tako omogoči pravočasen pobeg. Divježi pa za njim. Vsi skupaj se nato približajo nenaseljenem kosu zemlje, imenovanemu Dar (po dejstvu, da ga je Nočna straža dobila v dar). Nenaseljenemu, ker ga vsled njegove bližine Zidu vse preradi plenijo divježi — tej trditvi po tokrat videnem pač moremo oporekati. Od spodaj, torej z južne strani, pa se tem istme delu zemlje približajo tudi Bran in njegovi. In sicer nekoliko pred Jonom, kar jim da ravno dovolj časa, da si zavetje pred približujočo se nevihto poiščejo v eni izmed tamkajšnjih zapuščenih utrdb. Tam druščina opravičeno razdre debato o tem, kako preko Zidu. Jaz sem bil namreč ves čas pod vtisom, da je Zid v seriji (za razliko od knjižnega) brez zapolnjenih lukenj in potencialnih vrat. Pa zdaj, če me vprašate, niti ne vem zakaj, ampak tako sem pač razmišljal. No, vesel sem, da je to zdaj ovrženo in da pod zidom dejansko so luknje in predori — pa čeprav zadelani s peskom in ledom. Zunaj se tačas razbesni grmenje, kar hudo razburi ubogega Hodorja, ki se na to odzove s čedalje glasnejšim hodorjevanjem. Kar je problem, saj prav zdaj do taistega stolpa prispe tudi konjar na begu, z ducatom divježev za seboj. Hodor ne jenja, zato mora Bran ukrepati; tako, kot se med sanjami polašča svojega krvovolka, se zdaj premierno polasti tudi Hodorja. Kar sicer ni lepo, a kljub temu niti sekundo prekmalu, saj Orell znotraj stolpa zasliši ropot. Tormund pa ne — obvelja vemo čigava. Jonova zadolžitev postane eksekucija starega konjarja. Kot zadnji test, preden ga divježi sprejmejo za svojega. Jon cinca tako dolgo, da ga dileme razreši Ygritta, ki starcu prek prsi pošlje strelico. Ko Orell prepriča Tormunda, da dá ukaz o usmrtitvi Jona, se rdečelaska potegne za svojega fanta, a jo ta odrine (predstavljam si, da v želji po njeni varnosti) in se spopade z Orellom. Poguba velikanov ukroti Ygritto, Jon Sneg pa pokonča svojega divješkega rivala in sovražnika. In sicer v podobni maniri, kot je pokončal Polrokega. V pomoč mu je tudi Bran, ki se zdaj polasti svojega krvovolka Poletja, ki se je bil skupaj s Kuštravčkom na neki točki prikradel na prizorišče. Tu predstavijo tudi koncept, kaj se zgodi z menokožcem, ko premine. Preseli se v svojo žival. Orellov orel oziroma zdaj kar Orell se spusti v Jonov obraz, ga opraska ter okljuva, a ni kritičnejšega. Jon pobegne z enim izmed konj … Brez Ygritte. Pedr. Punca je bila zanj pripravljena izdati svoje sodruge, on pa jo takole podurha brez nje. Sledi slovo. Seznanjen z nevarnostjo ter dejstvom, da je bil Jon Sneg res v divjeških krempljih (in z idejami, kaj vse bi to lahko pomenilo), Bran razbije druščino na dva dela. Osho in mladega Rickona pošlje v Poslednje ognjišče (sedež hiše Umber in utrdba, najbližja Zidu (lahko smo srečni, da ju ni poslal v Grozotrdbo, sedež hiše Bolton)), sam (ob pomoči Jojena, Meere, Hodorja ter Poletja) pa si kani utreti pot do trookega vrana. Ganljiv moment. Sploh, ko šestletni (če se ne motim?) Rickon starejšemu bratu reče: “I’m coming with you. I’m your brother. I have to protect you.”

Toliko za ta teden, skratka. Preostane nam samo še finale. Če tole objavo izkoristim še za aktualne novice (ki ipak niso tako važne kot Igra prestolov, s čimer v obziru si ne zaslužijo lastnega zapisa); baje je bil nek plešast politik danes obsojen na dve leti zapora. Ne vem. Še prikolica za trideseto epizodo.

EDIT: Med komentarji možni SPOILERJI. Praviloma so sicer označeni, a kljub temu radi zbodejo v oči. Tako da previdno!

20 comments
  1. lalek said:

    možni spojlerji (lahko pa da so samo ugibanja)!

    kot prvo, ne, do zdaj še nikjer (v serijah) niso prikazali tega s kruhom, niti razložili. kot drugo, … glede na tvoje komentiranje pijavk, lahko torej pričakujemo da bota umrla tudi joff in balon? 🙂

    poleg tega, sem opazil (ne vem če na tem blogu, ali mogoče pri glavah) da se ljudje sprašujejo kdo muči theona. kako je lahko to sploh vprašanje? že če pogledaš mučilni križ bi ti moralo biti vse jasno (grb, “obleke” boltonov itd.). da ne govorimo o tem, kar se izrecno omeni v seriji, da je roose poslal svojega (pankart?) sina na pomoč v winterfell, ko so izvedeli v servernjaški vojski, da je ta pod napadom.
    naj omenim, da nisem bralec knjig, samo spremljam serijo (sem se pa odločil da bom začel brati. nekaj mi namreč more krajšati čas do naslednje sezone hehe).

    sicer pa odličen del. res šokanten in vse. je pa res, da se namiguje skozi celo sezono, da se ne bo dobro končalo. npr. ko karstark reče, da je na dan ko je oženil teliso izgubil vojno + ostale stvari, ki si jih omenil že sam.

    michelle fairley pa kapo dol. odlična igra. mogoče mi karakter lika ni tako všeč (predvsem zaradi sovraštva do jona, kar tukaj še enkrat povdari) ampak njena materinska ljubezen kar udarja 🙂

  2. Pepi said:

    Brez, da ti kar koli spojlam; to, kar lahko pričakuješ od pijavk, je zelo pogojeno s tem, koliko moči jim, prekletstvu in nenazadnje Melisandri dejansko pripisuješ. Je pa dejstvo, da je bila prva pijavka Robb in da je Robb zdaj mrtev. 🙂

    Ja, ko takole takole omeniš grb, odiranje kože in dejstvo, da je Bolton svojega sineta z Robbovim dovoljenjem poslal nad Zimišče, je res jasno. Ampak zastopim tiste, ki jih to bega, ker Theona so odvedli Železjaki. Ustvarjalci so to zanalašč pustili v luftu, tako da ima narod pred seboj še en šok — da je bil Theon ves ta čas Boltonov ujetnik in da so bili Boltoni ves ta čas bolj prisotni, kot se je zdelo na prvi pogled.

    Te Karstarkove besede sem pozabil omeniti, ja … Zdaj, ko je ohcet za nami, res zvenijo kar preroško. 😀

  3. TCF said:

    Tele tvoje povzetke epizod berem že od začetka sezone, ampak tokrat prvič komentiram. Moram reči, da so mi prispevki zelo všeč. 🙂 Tokrat bi imela samo eno pripombo, in sicer uporaba besede “pedr” kot žaljivke (no need to be homophobic, right?)

    Drugače se pa totalno strinjam s tem, da je bila Rdeča poroka izpeljana vrhunsko. Res nimam nobenih pripomb. Čista desetka. 🙂

    Hotela pa sem samo še pokomentirati lalekov komentar, da Catelyn ne mara predvsem zato, ker “sovraži Jona”, ker vidim veliko podobnih mnenj na internetu. Ne vem, mogoče se lalek zato, ker je (domnevam) moški, ne more postaviti v kožo ženske/matere, ampak Catelyn ima čisto razumljive razloge, da ne mara Jona. Prvo kot prvo je doživela šok, ko je njen mož iz vojne prispel domov s sinom (kar ne pomeni samo, da jo je prevaral, ampak je tega pankrta zdaj privlekel še v njun dom, da ga bo ona morala vsak dan gledati in se s tem vsakič spomniti te prevare). Poleg tega pankrti v tem svetu večinoma veljajo za izmečke (ker so spočeti “nečastno” in “nemoralno”, tudi sami veljajo za take – stereotip pač), ki so zmožni groznih stvari. Vedno obstaja grožnja, da pankrt pobije legitimne otroke svojega očeta, da bi si s tem on zagotovil njegovo dediščino. Ne glede na to kako časten in pošten Jon zgleda, grožnja je še vedno tu. Tako da jaz tega, da ljudje Cat ne marajo SAMO ZATO ker ona ne mara Jona, nisem nikoli razumela. Pa mi je Jon eden izmed najljubših characterjev.

  4. Nisem še prebral tega tvojega prispevka, zato na hitro.

    Super, super, super del! Rdeča poroka, kot si to zasluži. Po eni strani mi je žal, da sem prebral knjigo in sem vedel kam in kako, ampak vseeno je bilo doživetje noro dobro. Mojstri so, definitivno.

    Tudi vse ostalo v tej ep štima. Arya in Pes sta enostavno odlična.

    Več komentiram ko preberem kaj si spisal.

    sicer pa:

  5. Pepi said:

    TCF,
    Serpentinšek je nekdaj nomenklaturo razdelal tako; gej je usmerjenost, pedr pa karakter. Tu izhajam iz tega. Pedr je v tem primeru nekdo, ki nekoga zajebe (s perspektive zajebanega in njegovih somišljenikov). Pogovorna zadeva, ki se je pač prijela in ji v tem primeru ne gre dajati večje teže, kot jo dajemo … besedi pizdek, recimo. No, to je moja filozofija za porabo izraza v tem konkretnem slučaju, lahko se pa tudi opravičim. 😀
    Glede Cat se pa strinjam, ja. Da je ljudje ne marajo samo zaradi Jona, je trapasto. Podobmega ne fer sranja je deležna tudi Sansa, ki jo ljudje fržmagujejo samo zato, ker lastnoročno ne premaga celega Kraljevega pristanka in se zmagoslavno vrne domov. Ampak okej, ne bom se vtikal v to, kateri lik se komu dopade. Ravno to je čar Igre; vsak lik (razen parih) ima vsaj kakšnega fana in noben nima vseh. 🙂

    Pauc,
    sem videl tele odzive, ja, in z njimi sočustvujem. Ko sem sam prebral Catelynino zadnje poglavje, sem odložil knjigo in nato pol ure korakal gor in dol po stanovanju. No ja … vsak se po svoje sooča s krizo. 😀

  6. lalek said:

    ne me narobe razumet, cat mi je sicer eden najljubših likov. nikjer nisem napisal, da je ne maram.
    ne smemo pa zanemariti dejtva, da čeprav so pankarti “nečisti” so precej pogosti v vseh družinah westerosa, tako da to kljub vsemu verjetno ni bil tak šok za cat. saj so morali izumiti prav imena za njih, toliko jih je bilo hehe. konec koncev je bil ned v vojni in je bil odsoten od doma precej časa (da ne govorimo, da je bil v družbi razuzdanega roberta). poleg vsega je jon nekako še najbolj podoben nedu in se odlično razume z vsemi njenimi otroci (?)
    vsekakor pa odlično napisan lik. brezmadežnega lika v tej seriji tako ni. še ned je imel jona.
    nisem pa nikjer zasledil da bi theona odvedli železnjaki. že res, da so ga lopnali po glavi, ampak lahko da so ga pustili kar tam na tleh v zimišču.

  7. Ko sem jaz v knjigi prisel do tega pokola, sem bukvo dobesedno vrgel stran. Kocina so mi sle pokonci in vssj malo sem si bruhnil v usta. Res so dobro posneli vse skupaj. Samo pohvale z moje strani. Zame eden boljsih delov overall.

    BTw, morda ves iz glave na kateri strani v knjigi se to dogaja, da se enkrat preberem 🙂

    HItro mine teh 10 delov. Predvidevam, da kraljeve poroke ne bo v tej sezoni?

  8. Pepi said:

    Lalek,
    čez glavo so mu poveznili žakelj in ga odvlekli. Kdo ve kam. Klik (na koncu videa). Poleg tega pa imajo na začetku te sezone nekateri izmed Theonovih mučiteljev oblečen taisti greyjoyski oklep. Tako da bog ve, kaj je zdaj z Dagmerjem in njegovimi.

    Pauc,
    uf, iz glave ne bi vedel. Catelynino poglavje, nekje med petstoto in šeststoto stranjo. Po moje. Kraljeve poroke pa baje res ne bo v tej sezoni. Kar je kul, ker rabijo Rdečega gada, ki pa ga za zdaj še niso najeli (je pa casting baje v polnem teku — isto za Macea Tyrella).

  9. Hm ker me zanima kako se bo potem sezona koncala. Ce bi bil sedaj konec, bi bil to zares ornk clifhanger, sedaj pa ne vem kaj primerljivega lahko prinese naslednja epizoda. In ce vemo kaj v knjigi sledi…

    Me ima, da bi sel poleti spet cez vse bukve, pa da zmagam 🙂

  10. Pepi said:

    No sj itak je pri Igri prestolov navada, da je finale finale deveta epizoda. Deseta je potem že bolj pofinale. Po mojem letos ne bo bistveno drugače.

  11. Frog said:

    Še moj prvi komentar tukaj. Sicer spremljam ta blog od lanske sezone, ko sem ga po naključju našel in zdaj vedno rad preberem tvoje mnenje o Igri prestolov.

    Sem med tistimi, ki so prebrali knjige, in kljub temu da, da sem vedel kaj me čaka, je bilo težko za gledat. Tudi jaz sem (zvečer) po tistem poglavju odložil knjigo. Spanec ni bil preveč dober, naslednji dan pa sem še enkrat prebral, da sem se prepričal, če sem prav prebral ali sem morda sanjal.

    !!! Možen kakšen spojler !!!

    Drugače pa mi je všeč sprememba glede Talise. Če se prav spomnim jo imajo v knjigi v ujetništvu, in se sprašujejo, kaj bo če bo rodila sina, Robbovega naslednika, ki bi lahko spet združil sever. Nikoli mi ni bilo jasno zakaj jo enostavno ne odstranijo in stvar je rešena?

    Sem pa upal, da si bodo upali iti do konca in, da bodo zaključili točno tako kot se zaključi v knjigi, ampak mogoče bi bilo to res preveč kruto do gledalcev, že tako je bilo hudo.

    Imam a še eno vprašanje glede Sivega črva. Ne spomnim se več ali v knjigi govori tudi Valyrijščino, ampak kolikor vem se pogovarja tudi z Jorahom in Barristanom, torej govori skupni jezik. Sicer v seriji (še) ni nič omenjeno, ampak ali lahko predvidevamo, da ga morda Missandei uči skupnega jezika, ker že v prejšnji epizodi je nakazano, da razume vsaj nekaj skupnega jezika?

  12. Pepi said:

    Če še nisi prek četrte oziroma pete knjige, odsvetujem branje tega odgovora (prvega odstavka). 🙂
    Kolikor se spomnim, Jeyne Westerling v knjigi ni bila dejansko noseča in je bila namesto tega nastavljena s strani njene mame, Sybell Spicer (poročene Westerling), ki je, podobno kot Frey in Bolton, Rdečo poroko videla kot priliko za vzpon po družbeni lekciji. Westerlingi so za nagrado pokasirali grad Castamere. Sybell je, če se ne motim, svojo hčerko futrala s kontracepcijo prav namensko, da ja ne bi zanosila, tako da pravega Robbovega dediča iz njenih ledij v resnici ipak ni šlo pričakovati.

    Po prikolici sodeč nas nekaj aftermatha Rdeče poroke še čaka v deseti epizodi, tako da sumim, da bodo “šli do konca”. 😀

    Glede Sivega črva … Če prav vem, so Danyjini pogovori s komer koli in v katerem koli jeziku v knjigi večinoma prevedeni v nam razumljv-ščino. Tako da pogosto kar pozabimo, da se v bistvu ne pogovarja v sogovorščini, temveč v valirijščini, odnosno dothraščini. Vsaj meni se je to dogajalo. V seriji pa … Vsekakor je namignjeno, da Sivi črv govori (oziroma vsaj razume) nekaj malega sogovorščine. Je pa očitno bistveno bolj domač z valirijščino.

  13. Hm, kako pa lahko se grejo do konca? Mar ni s prerezano Cat konec rdece poroke? Kaj mi manjka v spominu?

  14. Pepi said:

    KVARNIK
    Glava Sivega vetra, privezana na Robbov trup. Vrženje Cat v reko kot posmeh tullyjevski pogrebni šegi … Take stvari. 😀

  15. Aha, to ja! To je kr huda zadeva ja. Ojej, ce bodo tko skrunili Robba Starka, potem bodo mladenke po netu sploh vrescale 🙂

    Kvarnik

    Cat naslednjic se ne bo vstala od mrtvih, ane?

  16. Pepi said:

    KVARNIK (ne vem zakaj, ampak v komentarje mi ne uspe ufurat CSSja, da bi vse kvarnike zamarkiral s črno)
    Glede na naslov (Mysha — mati) bi po moje znala. 🙂

  17. Frog said:

    Hvala za pojasnilo glede Jeyne. Sicer sem prebral vse knjige, ampak nekako mi je to popolnoma ušlo iz spomina. Mogoče sem preveč površno bral. Se bom moral spet lotil branja, da osvežim zadeve.

  18. TCF said:

    Ah, je že kul. Sej vem, da verjetno nisi tko mislil, ampak sem vseeno pripomnila.

    Lalek, napisal si, da ti ni všeč Catelynin karakter, tko da sem misla, da to pomeni, da je ne maraš preveč. Sori. Sej se ne bi na to obesila, če ne bi videla toliko izjav folka po netu, da Cat ne marajo samo zato, ker sovraži Jona. (Se strinjam glede tega, da tu ni skor nobenga brezmadežnega lika, btw. Kar mi je the best.)
    Ja, tudi Sanse ljudje ne marajo zaradi brezzveznih razlogov, ja. Ne, sej meni je drugače vseeno, če kdo ne mara kakšnega lika, ki mi je všeč, ampak naj ima za to dober razlog, ne pa nekaj brezzveznega (kar je ponavadi samo nek izgovor, ker pravega razloga dejansko ni). Ah, saj sama imam ponavadi ta problem, da so mi najzanimivejši/najljubši ravno kakšni liki, ki jih 80% fanov sovraži (največkrat ravno zaradi teh “brezzveznih” razlogov, kjer se vidi, da lika sploh ne razumejo).

    Glede naslednje epizode pa:

    (SPOILERJI za tiste, ki niso prebrali knjig!!)

    Po moje bodo dali ravno zombie Cat za cliffhanger. Res je, da zadnja epizode sezone ni tisti vrhunec (ker je to ponavadi 9.) ampak še vedno so dali kar velik cliffhanger na konec (v prvi sezoni rojstvo zmajev, če se prav spomnim; v drugi pa vojsko Hodcev). Tako da se zna zgoditi, da se bo ta sezona končala prav s sceno kjer Dondarrion obudi Cat s poljubom življenja in Lady Stoneheart odpre oči (potem pa črn ekran).

    Drugače pa upam, da bodo res pokazali Robbovo truplo z volkovo glavo.

  19. No sej to bi bil odlicen zakljucek. Ker nekaj zagotovo bo in ta prebuditev bi kar sovpadala s prvo in drugo sezono. Zakljucek mislim.

    Peezda je hitro minilo 😦

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: