Twitter

“Kje je Pepi?”

“Zakaj nič ne piše?”

“Ali se mu je kaj zgodilo?”

“Da ni umrl, pa mi tega ne vemo?”

S temi vprašanji se ukvarja dobršen del populacije — Neptuna. Ne, vse je redu, čeprav tega človek morda ne bi uganil. Vsaj po moji blogerski (ne)angažiranosti ne. No, razlog za mojo neaktivnost je manko materiala. Nič se mi ne dogaja zadnje čase, ampak res nič. Če bi neko število delil s količino zanimivih dogodkov, ki sem jih dal čez v zadnjem času, bi razneslo vesolje. Nisem bil na morju, nisem šel na Metaldays, septembra ne bom šel na Dublinerse (ker jih ni več), skratka nič. Okej, bil sem na Pivu in cvetju za en dan, ampak tam je bilo tako tako. Po kaki uri sem odtaval od svojih ljudi, da bi poiskal nek oder, in jih potem nisem več našel — ne odra, ne svojih ljudi. Noč sem tako zaključil na nekem igrišču, gotov, in tam nabasal na neko štajersko mladino, ki sem jo potem vzgajal, kje so Medvode. Toliko. U, in še en highlight letošnjega poletja imam od danes naprej; skoraj sem povozil kolesarja, ki se je zaletel v robnik, in mi padel direktno pred haubo. Pa sem mu prizanesel. Ker sem usmiljen bog.

Dolgčas, v glavnem, za katerega pa ne dvomim, da bi se mu lahko ognil, ako bi se le kdaj premaknil iz Medvod. Ali pa vsaj iz hiše. Ampak kakor koli; vsa ta tuga me je pripeljala do Twitterja. Ustvaril sem Twitter račun, tako je. Resnici na ljubo že drugič — prvič sem ga po pol ure (in po petih samoklofutah) izbrisal, ker sem se zagabil sam sebi. Ker to ni kul. Ker Twitter ni kul. Ker je princip sledenja bizaren. Ker ni naraven. Ker ljudje v normalnih okoliščinah ne maramo, da nam kdo sledi. Ko mi kdo omeni Twitter, vselej dobim asociacijo na legendo o hamelinskemu pisanemu piskaču. Zategadelj je na mestu apel; ljudje, ne twitajte! Pojdite iz hiše, pojdite plavat v reko in nabirat borovnice. Pojdite hranit nosoroge v živalski vrt. Pojdite na sprehod v Iški vintgar — tam je po slikah sodeč lepo.

Okej, ne bom ravno rekel, da sem sam klonil pod pritiskom in da sem se izneveril svojim načelom (zapisanim v drugem odstavku in prvič demantiranim že v prvem), ali kaj podobnega, ampak Twitter laufa. Trenutno sledim desetim (hvala bogu sem opazil komajda viden skip gumb — če ga ne bi, bi zdajle, ob koncu zapisa, verjetno sledil že petnajstim) in ni mi všeč. Vse skupaj bo znabiti ostalo samo pri kreaciji.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: