Igra prestolov – Lomilka verig

Tretja epizoda, jebela, kar hitro gre. Lomilka verig. Nekaj splošnosti naslova (Breaker of chains) sem žrtvoval za prevod, ampak načeloma, ko govorimo o Lomilki verig, govorimo o Daenerys. Če se ne motim, je to tudi eden izmed njenih uradnih nazivov. V določeni meri se za lomilko verig izkaže tudi Mezinček, kaj bistveno več stvari pa ta naslov po moje ne referencira. Zakaj o tem? Saj, kdor me že dlje časa bere, verjetno ve, da se v glavnem kar vsako leto kdaj pa kdaj naprdnem in analiziram naslove in na kaj vse se ti naslovi navezujejo. Če ponovim vprašanje, zakaj že? Ker se mi zdijo en tak posrečen način za vpeljavo neke skupne rdeče niti zgodbi, ki je sama po sebi zelo nehomogena. Ravno zato sem bil lansko leto tako razočaran, ker v zadnjo epizodo — kvarnik! — niso vključili vstajenja gospe Kamnosrčne. Ker bi se zadeva res fino poklapala z naslovom (Mhysa, Mati) in se potem ni in … ne vem, saj če se ozrem nazaj, je ta panika bolj kot ne traparija, ampak takrat se mi očitno ni zdela. Okej, lol, saj pravzaprav ne vem, zakaj sem si za predavanje o naslovih izbral ravno epizodo, ki je, kar se tega tiče, s svojo specifičnostjo prej izjema kot pravilo, ampak recimo, da je tole za uvod.

Pa bi mogoče to pot začel pri koncu epizode, to se pravi res kar pri Lomilki verig. Daenerys s svojo ekipo je zdaj že pred obzidjem Meereena. Smerokazi so bili očitno dobro postavljeni. Na obzidju jo že pričakujejo Véliki gospodarji (še zadnji izmed sužnjarskih gospodarjev — Astaporju so vladali Dobri, Yunkaiju pa Modri), ki ji v pozdrav pošljejo svojega šampijona. Kot so to počeli še marskikod drugod — ideja je, da se najboljši bojevnik ene strani pomeri z najboljšim druge in da se na ta način odloči vojna. Možakar, ki ga pošljejo Gospodarji, je Italijan, prepričan sem. To se razpriča, žali Daenerys, se pred njo celo pomoči, kar nekaj, v glavnem. Vse skupaj pa je dejansko posneto tako … tako, da možakar pač izpade Italijan. Kadri se menjajo, ljudje se pogovarjajo druge stvari, v ozadju pa je ves čas moč slišati njegovo valyrijsko špraho (ki jo laik, kot sem jaz, zlahka zamenja za italijansko). Kot v Palmanovi. To mi je delovalo smešno, ampak v pozitivnem smislu, da ne bo pomote. Dany izbere svojega šampijona. Daaria Naharisa. Ostale tri, ki se sicer ponudijo pred njim, pokensla z glupimi izgovori. Barristan ne sme, ker je že ipak dovolj visok level, prijatelj Jorah ne, ker je njen najboljši prijatelj in Sivi črv, ker je pač poveljnik Neomadeževanih in ga pač potrebuje. Ker Daario pa kot da ni poveljnik Drugih sinov. V glavnem, ja. Meereenski bojevnik pričakovano popuši, Dany pa čez obzidje pošlje sode z okovi bivših sužnjev. Vsaj 168, bi rekel. Simbolična gesta, ki v potrtih prsih up budi (vsaj, kolikor je razvidno iz predogleda za četrto epizodo).

Daenerys

Sever. Grad Črnina. Sam se preko posiljevalcev, posiljevalcev, lopovov, enega devetega sina (ki gre po neki šegi očitno od hiše), posiljevalcev in lopovov ter serov Alliserja in Janosa prebije do Žiljke. Nov vzdevek ima. Sam Klavec, vsled dejstva, da je pokončal belega hodca. Vse lepo in prav, a kaj, ko je ta Klavec zelo zelo sarkastičen in skozi zobe. Nihče mu namreč ne verjame, še najmanj pa Thorne in Slynt — ki Žiljki kar javno in pred vsemi navzočimi napove kšeft. Očitno je Jonovo neusmrtitev vzel kot črtanje celibata iz pravilnika Nočne straže. Sam to vzame zares in nemudoma stopi v akcijo. Ne vem, če ne prenemudoma. Bordel v Krtovem … kaj pa vem. Žiljki ni všeč. Pa morda niti ne toliko zaradi nepremišljenosti same, kot zaradi dejstva, da jo Sam pošilja proč od sebe. Nekaj je v zraku, no, to je očitno, ampak okoliščine so, kakršne so. Lahko se poistovetim. Socialno nerodni pingvin je splošno sprejet termin v internetnem žargonu. Ampak dejstvo je, da Žiljke ne more braniti pred svojimi brati, kot tudi ne pobegniti, vsled česar na koncu obvelja Krtovo. In po pričakovanjih. Tamkajšnji bordel je zanikrn pajzelj, kamor ne bi peljal punce, ki mi je všeč, sploh pa ne, če je ta punca z otrokom … samo ne me vprašati, kako kul bi moral biti bordel, da bi tja peljal punco in otroka. Skratka, poanta; tri stvari so, ki med seboj nimajo nobene zveze. Samwell Žiljko deportira v javno hišo, ker računa, da bo tam varna. Žiljka mu to zameri, ker misli, da se je želi losat. Bordel v Krtovem pa neodvisno od obojega ni baš primeren varen prostor za Žiljko in pojma nimam, kje hudiča ga je Sam našel. Sploh, ker po južni strani Zidu že hara ena skupina divježev — kar bi Sam načeloma moral vedeti. Mi te divježe ujamemo ravno, ko se lotijo ene izmed severnjaških vasic (odnosno naselij). In to krvoločno. Thennci (ki so vzpostavljeni kot ljudožerci in oh in sploh zlikovci) pravzaprav nič bolj kot denimo Tormund. Ali pa Ygritte, ki za otvoritev procesije s puščico preluknja glavo enemu izmed vaščanov. Pobijejo vse, razen fanta (Guymona), ki ga pošljejo v grad Črnina … z namenom opozoriti Nočno stražo in jim s tem zasejati strah v kosti, v kolikor sem prav razumel. Smešno mi je — ne morem mimo — da bo Styr očitno ves čas poudarjal ta svoja ljudožerska nagnjenja. Tako kot je Rickard Karstark ves čas poudarjal svojo željo po maščevanju. Razumem, da gre za neke terciarne like in da si jih gledalec po nečem mora zapomniti, ampak takšno močno in očitno karikiranje pa po moje ni način, no. Je pa res, da hoče Styr mulca maksimalno prestrašiti. S tega vidika to recimo da štima. Kot gledalcu mi je (in bo) pa to smešno, ne morem pomagat. Upam, da nisem edini (in hkrati upam, da sem). Guymon je v naslednjem prizoru že v gradu Črnina. Debato odpre Bowen Marsh. Ki to v bistvu ni. Okej, trivia. Brian Fortune je v prvi sezoni nastopil kot eden izmed oficirjev Nočne straže, ki so ga wiki pisci nedolgo zatem krstili za Bowena Marsha (ki v knjigi nosi naziv prvega upravitelja). In to je potem nekako obveljalo. Potem pa je tu še tale možakar — ki se je pojavil v prvih treh sezonah in so ga wiki pisci krstili za Othella Yarwycka (prvega graditelja). Zdaj, v četrti sezoni, pa se je vrnil Brian Fortune. Ampak ne kot Bowen Marsh, temveč kot Othell Yarwyck (kar mi je na WiC.net potrdil kar eden izmed scenaristov, Bryan Cogman, osebno — pač, ja, imenitno se mi zdi, ko sto mater). Sicer pa mučke. Pa niti ne vidim razlogov zanje. Toliko o tem. O čem gre debata; Yarwyck bi divježe vrgel z Zidu, jim postavil zgled, kaj se zgodi, če napadejo obzidje, ki ga brani manj kot sto oborožencev. Thorne je (začuda) skuliranejši, moister Aemon pa sploh. Nek input dá tudi Jon, ampak nič kaj novega. Konstruktivizem prekine (enojno) donenje roga, ki naznani povratek obhodarjev. Vrneta se Grenn in Edo Turoba, ki sta (kako, pojma nimam) uspela pobegniti iz Crasterjevega (zdaj Karlovega) branika. Zašpecata upornike, Jon pa novice še nadalje problematizira; Jon je divježem lagal o številčnosti varuhov Zidu. Uporniki poznajo pravo številko, kar pomeni, da jo lahko s pravimi prijemi spozna tudi Mance Rayder.

Kraljevi pristanek. Tokratna epizoda v bistvu odpre s Kraljevim pristankom, kar se odlično poda k zaključku prejšnje, ki nas pusti viseti nad prepadom. Sansin in Dontosov pobeg … uspe. No, ne vem, meni osebno se zdi izpeljan malo preveč na horuk (to po navadi rečem, ko mi nekaj ne štima povsem, pa ne vem, kako točno bi to opredelil). Kot da se čas ustavi, ko onadva bežita po dubrovniških uličicah in se vkrcavata na čoln. Kot v knjigi se izkaže, da je Dontos samo lutka in da je vse splaniral Mezinček. Razlika je, če se ne motim, edinole ta, da v knjigi ser Dontos umre nekoliko diskretneje in stran od Sansinih oči. Ko smo že ravno pri Mezinčku … in me en drek briga, če sem to že stokrat povedal. Naj me že kdo sliši, zaboga! Mezinček ni Batmanov Bane, da bi se tako pačil. Baelish, kakršen je trenutno, me spominja na kakšnega piflarskega šolarja, ki se nekega lepega dne odloči, da bo od zdaj naprej hudoben. In si nabavi darkersko opravo in bulerje do kolen in si po možnosti umisli še kak čuden akcent in je hudoben. V bistvu me spominja na Mandarka iz risanke Dexterjev laboratorij, če je kdo kdaj gledal. Pardon za tole, ampak očitno se bom moral prepucavati kar na tedenski ravni. Joj, no. Gremo raje na Olenno in Margaery. Slednja zdaj v bistvu še ni povsem uradno kraljica (zakon je namreč potrebno pokonzumirati, Joff pa ji te časti ni naklonil), njen položaj pa se je kljub temu drastično izboljšal, kot izpostavi Olenna. Prvič je omenjen strup, pa tudi to, da se bo Margaery zdaj enostavno pomaknila korak naprej po dedovalni hierarhiji. Ker Joffrey ni imel potomcev, je naslednji v vrsti njegov mlajši brat princ Tommen in to pomeni, da bo njen novi mož on. Ali tak je vsaj načrt. Nato se preselimo v Baelorjevo septo, kjer ob Joffovem truplu srečamo žalujočo Cersei in novega Tommena.

Joff

Kot sem pravil že pred meseci, ima četrta sezona tri vidnejše rekaste. Goro, Daaria in Tommena. Primer Tommen je nekoliko specifičen v tem obziru, da se je igralec Dean-Charles Chapman že pojavil v Igri prestolov. In sicer lansko leto, v vlogi enega izmed dveh lannisterskih talcev, ki sta padla pod mečem maščevalnega Rickarda Karstarka. Pa moram reči, da bom preživel. Rekast, namreč. Očitno sem se navadil — od začetka so me te nekonsistentnosti bolj motile. Skratka. V septo vpade še Tywin, ki pokojnemu vnuku ne izkaže bistvene pietete, temveč se raje posveti živemu. Če je Cersei zašušmarila Joffreya, Tommena ne bo, in prva lekcija je na vrsti že kar tam, na licu mesta. Kraljici regentki (Oberyn je prejšnji teden prehitro rekel) gre to seveda v nos, ampak kdo si upa sikati Tywinu? Dedek in vnuk zapustita septo, nadomesti pa ju Jaime Lannister in sledi en recimo temu … razmeroma provokativen prizor. Približno tako provokativen, kot je bil prejšnji teden tisti požig krivovercev na Zmajevem kamnu. Govorim o posilstvu sestre. Zdaj, režiser Alex Graves je zadevo že demantiral, če se ne motim. Češ, da naj ne bi izpadlo kot posilstvo (da naj bi bilo nekoliko bolj sporazumno) — a kaj, ko je izpadlo točno tako. In moram reči, da razjarjenost publike to pot razumem nekoliko bolje, kot prejšnji teden. Stvar me sicer ni prizadela toliko kot nekatere, ker Lannisterjev (od A do Ž) ipak nikdar nisem imel pretirano v čislih, je pa po moje nerodna in rahlo odveč. Nekje na podobnem nivoju, kot je bil Jaimejev umor žlahtnika v drugi sezoni (v resnici še vedno ne razumem njegovega miselnega procesa za tem dejanjem). Mislim … kocept je dovolj sporen že sam po sebi (torej tak, kot je opisan v knjigi), brez dodanega faktorja posilstva. Koncept? Brat (sicer zavezan k celibatnosti) in sestra, dvojčka, se onegavita nad truplom svojega incestoidnega sina, pankrta, ki je po nekem ključu postal kralj (o tem, kakšen kralj, niti ne bi, ker o mrtvih samo dobro) in bil umorjen na svoji lastni poroki. A res potrebujemo še posilstvo? No, če nič drugega, lahko vse skupaj vzamemo kot opomnik, da je Jaime še vedno človek, ki bi za pravi razlog … denimo vrgel otroka z okenske police. Ni samo to, kot smo mislili do tretje sezone, je pa tudi to. Pa ne bi več o tem, gremo dalje. Oberyna v bordelu ponovno zmoti Lannister. Tokrat Tywin in to kar sredi orgije. Razlog za obisk je sprava med Dornijo in Livarsko skalo. Tywin Oberyna prosi, naj postane tretji član žirije, ki bo sodila Tyrionu (drugi bo Mace Tyrell), v znak dobre volje pa mu ponudi mesto v Malem svetu in priložnostno srečanje z Goro. Celostno fenomenalen prizor, kjer oba akterja uspešno parirata drug drugemu, ampak kar se mi je zdelo še posebej zanimivo; Tywin izjavi, da ni in ne more biti odgovoren za zločine svojih vojakov. Kot tudi ne za umor Elie Martell. Da je Gora pač ravnal po gorsko in da on nima nič s tem. To nekako striže s tem, kar je v prvi sezoni dejal Tyrionu — da je za dejanja vojakov odgovoren njihov vodja. Po drugi strani pa se sklada z dejstvom, da sta tako Roose Bolton kot Locke še vedno med živimi, kljub incidentu z roko. Da je Tywin v tem času res tako fundamentalno spremenil svojo paradigmo, težka. Prej bi rekel, da je Tywin Lannister (pa čeprav deluje kredibilen ko sto hudičev) samo še eden v vrsti politik(ant)ov, ki svoja stališča ter vatle venomer prilagajajo danim situacijam. Tako. Material za interpelacijo. Od Pristanka nam zdaj ostane samo še (po mojem izboru) najbolj kulska sekvenca tega tedna. Tyrionovo in Podrickovo slovo. Škrat je kot glavni osumljenec zdaj zaprt v eni izmed temnic Rdeče trdnjave, kjer ga obišče njegov oproda Podrick Payne. Prinese mu čtivo, hrano … predvsem pa novice. Novico, da bo sojenje čez štirinajst dni, novico, da mu bodo sodili oče, gospod Mace Tyrell (to se mu mora zdeti) ter princ Oberyn Martell in novico, da ne najdejo Sanse. Pod pa Tyrionu prizna tudi, da so mu v zameno za krivo pričanje ponudili viteštvo, a da ga je zavrnil. Kam točno se bo zdaj odpravil Podrick, ne vem, ampak sumim, da njegova pot ne bo kaj bistveno drugačna kot v knjigi.

Arya in Pes. Še vedno nekje v Porečnih deželah. Pobere ju kmet, ju nahrani in prenoči, Pes pa mu to povrne s krajo poslednjih srebrnikov. Ta tandem in kemija, ki sta jo Maisie Williams in Rory McCann več kot uspešno prenesla na male ekrane, mi je načeloma eden ljubših delov serije, to pot pa … najraje bi rekel, da je tudi to preveč na horuk. Ampak ni. Za nek drug težko oprijemljiv problem gre. Občutek sem dobil, da se ju bom kmalu naveličal. Sploh se nisem mogel vživeti; ne v njune interakcije, ne v njuna dejanja. Pa ne vem, zakaj. Morda mi bo kdo povedal, dopuščam pa tudi, da gre samo za nek preblisk, ki je prej odraz okolja, v katerem jaz gledam serijo (morebitnega šundra, recimo — šundr definitivno ne pripomore k gledalski izkušnji), kot serije same. Se mi je pa dopadel Sandorjev zaključek. Ko ga Arya ozmerja, on pa ji odvrne, parafraziram: “Koliko Starkov bo moralo še umreti, preden boš spoznala, da obstajajo še slabši ljudje od mene?” Zadetek v polno, žebljica na glavíco, bullseye.

Za konec sem prišparal Zmajev kamen, ki ga je že dosegla novica o Joffreyevi smrti. V ospredje takoj pridejo pijavke in kraljeva kri, ampak … hja. Stannis je, kot izpostavi, nemočen. Davos mu sicer novači podporo, ampak počasi. Zaenkrat je zbral hiše Peasebury, Musgood in Haigh, ki, kot pravi kralj, skupaj ne premorejo mož dovolj niti za oplenitev shrambe (klasična stannisovska zajedljivost). Spet me nekoliko begajo imenovane hiše. Peaseburyji v knjigi sicer podpirajo Stannisa, Musgoodi in Haighi pa ne. Slednji so sploh … potegnjeni nekje iz Porečnih dežel. Če je v Martinovem svetu česa dovolj, so to priimki. Saj ne, da je to kakor koli pomembno, ampak zanima me ključ, po katerem izbirajo hiše, ki jih (samo) omenijo. Fino se mi zdi, da zlagoma poudarjajo stisko, ki nastaja na Zmajevem kamnu ter dejstvo, da kralju zmanjkuje časa. Če so si Lannisterji tekom tretje sezone kolikor toliko opomogli, je Stannis obstal točno (ali pa približno) tam, kjer ga je pustila bitka na Črni vodi. Resda z dvema nasprotnikoma manj, ampak brez vojske in brez ladij. Na mizo prvič pade tudi Zlata združba. Moram priznati, da drugod in prej, kot bi pričakoval, ampak nobel. Stannisov vzrojeni odziv, češ, kako nezaslišano je, da bi najel plačance, je … daleč od tega, da bi bil na mestu, glede na to, da je imel pod poveljem že tihotapce in pirate in da ne omenjam črne magije. Je pa v svoji protislovnosti (spet) značilno stannisovski. Davos se nato napoti k princesi Shireen, ki brez dvoma je hčerka svojega očeta. Učne ure branja še vedno potekajo, tokrat ob knjigi o Elyu Grivasu (očiten kimljaj Eliu Garcii, možakarju, ki ima čez westeros.org in ki je skupaj s svojo partnerico Lindo tudi soavtor prihajajoče knjige World of Ice and Fire), nekdanjemu prvemu braavoškemu meču. Ko pogovor enkrat nanese na braavoško Železno banko, Davosu proradijo klikerji. Če je Zlata združba ponor denarja, bi Banka utegnila biti vir. … … … Rez.

7 comments
  1. Morda tale epizoda res ni na ravni prejšnjih dveh, ampak še vedno nekaj všečnih sekvenc. Ne vem pa zakaj tak šunder okoli posilstva. Saj se Cersei tudi v knjigi brani, če dobro vem. Tudi tu ni bilo spet tako grdo vse skupaj. Razen, ja, da fukata pri njunem mrtvem sinu, ki je bil verjetno še topel.🙂

    Zid mi je kot že ves čas izjemno zanimiv, pa tudi Arya in Pes. Sploh tale igralec, ki upodablja Psa mi je v zadnjih dveh sezonah kar prirastel k srcu.

    Mi je bila pa scena z “Italijanom”, ki ščije res hecna. V slabem pomenu.

  2. Pepi said:

    Ni, ne … tega sicer nisem posebej poudarjal, ampak pač … bolj kot ne ena taka tranzicijska epizoda. Tole z uriniranjem bi pa jaz mogoče rekel, da je bilo nadomestilo za Belwasa, ki se v knjigi podela pred meereenska vrata. Ampak kot rečeno, meni je bilo to okej. Kako ne veš, zakaj tak šunder okoli posilstva? Character assassination, a nič ne bereš fanovskih forumov? Tam je asasinacija tega ali onega karakterja omenjena vsaj petkrat — v vsaki temi, na vsaki strani. Te zadeve je potrebno jemati malo z rezervo.🙂

  3. Ana said:

    Ta epizoda je bila tako bolj na “lagano”. Najboljši moment mi je bilo poučevanje Tommena s strani Tywina. Pa seveda ko Pes prizemlji Aryo s tistim zaključkom… no sej ponedeljek je že skoraj pred vrati🙂 aha, to kar so naredili z Jamiem bom še pustila odprto, da vidim v katero smer ga bodo peljali v naslednjih delih.

  4. No ok, ampak pravim, da sem tudi v knjigi dojel, da Cersei tisti fuk ni ravno pasal. Kolikor vem, ampak nisem šel še enkrat brskat po bukvi, da se mu tudi tam upira. Imam prav?

  5. Pepi said:

    A veš, da se tudi jaz ne spomnim … če se ne motim, se Cersei v knjigi bistveno manj brani (pa še to bolj kot ne zaradi strahu, da ju ne bi kdo zasačil) in se hitro vda.

  6. Spoiler!

    Sicer mi pa naslovi prihajajočih epizod zares cedijo sline. Recimo “The Mountain and the Viper”. Me pa zanima, kje bodo sklenili tole sezono. Glede na to, da so Boltoni že pri peti knjigi, verjetno potem naslednja sezona že v celoti starta na peto knjigo ali kako? Sklepam, da gre tu “The Watchers of the Wall” Stannis proti severu, ali pa bo že dogajalo na relaciji Jon – Mellisandra – Stannis? Vsaj mislim, da četrte knjige prav veliko ne bo v seriji, a?

  7. Pepi said:

    Ja, bog ve, koliko bo četrte knjige v seriji. Sploh Dornija in Železni otoki so po moje pod vprašajem. Morda bo tega kaj več v peti sezoni, glede na to, da Balonovo smrt hranijo za na koncu, ampak bomo videli. Ja, deveta epizoda (The Watchers on the Wall) bo fajt za Zid, tako da bo interakcija med temi tremi, kolikor je sploh bo, po moje bolj v finalu … več pa najbrž potem naslednje leto.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: