Igra prestolov – 404

Četrta sezona, četrta epizoda, ampak pameten prevod za Oathkeeper pa not found. Uradni prevod je Mož beseda, sem preveril, ampak to mi nekako res ne paše za ime meča. Lahko bi bil Nož beseda. En tak pun. Škoda, ker po zgledu prisegolomca ne moremo imeti še prisegodržalca. Ali pa besedodržalca. Oziroma ne, besedodržalca baje da celo imamo. Minister Pikalo je menda znan po tem, da vedno drži svojo besedo. Sašo Hribar je pri Radiu Ga-Ga nekdaj (pa niti ne tako dolgo nazaj) izjavil, da je bil minister Pikalo včasih član sveta RTV. In da je bil na sejah ves čas tiho in da so ga nekoč celo prosili naj še on vsaj kaj minimalnega doprinese k razpravi. On pa ni mogel, četudi bi hotel. Ker je držal svojo besedo. Mja. Note to self; tile moji uvodi postajajo tako zelo random, da vseeno, če jih v bodoče kar preskočim. Kar se same epizode tiče; odzivi, kolikor sem jih zaenkrat uspel prebrati, so razmeroma slabi (ali pa sem jih bral na napačnih koncih). Ne slabi v smislu, da bi bila epizoda totalen podn televizijske produkcije zadnjih let, ampak marsikdo, recimo, jo je označil za najslabšo v sezoni. Kar težko razumem, ker jaz bi rekel kvečjemu obratno. Levji delež zaslug gre resda severnjaškim prizorom, ampak tudi ostalo se mi ni zdelo od muh. Mislim, saj sem registriral določene kikse, sploh onkraj Ozkega morja, ampak epizoda se mi je dopadla. Upam, da mi bo razloge tekom pisanja uspelo ujeti v ta zapis (garantiram pa, kot vedno, ne). Eden je morda že dejstvo, da se počasi podajamo na bralcem knjig neznan teren.

Sever. Sever najnaprvo, ker mi je to (kot rečeno) najljubši del epizode in ker opažam, da sem na začetku zapisa praviloma bolj izčrpen kot proti koncu — ko postanem izčrpan. Grad Črnina. Jon v zori bližajoče se vojne úri svoje brate. Predstavljam si, da gre za neke vrste dopolnilni pouk, ker trening z mečem in lokom je pri Nočni straži ipak del stalne ponudbe. Ali pa je problem to, da je orožmojster zdaj vršilec dolžnosti gospoda poveljnika in da je urjenje začasno obviselo v zraku. In da zato vskoči Jon. Tako, samoiniciativno. Locke se je tekom prejšnje epizode, nekje stran od oči, že pretihotapil in uspešno infiltriral v Nočno stražo. In je zdaj že navzoč pri urjenju. In pride na vrsto za sparing in sesuje nasprotnika. Res sesuje — tu pride na plan njegov nrav, ki ga sicer skriva za masko benevolentnega čuvaja divjadi, ki je eno izmed gospodarjevih jerebic postregel svojim otrokom in bil za to skorajda ob roko. Pa si je raje izbral Zid. Jonu svojo neprizanesljivost opraviči s tem, da če bi nasprotniku popuščal, se ta ne bi ničesar naučil in Jon to v glavnem kar kupi. En popravek od zadnjič; poba, ki so mu Thennci pred štirinajstimi dnevi pojedli starše, se kliče Olly, ne Guymon. Guymon je bil očitno njegov oče. V tistem prizoru, kjer mati zakliče ime, je rahlo dvoumno. Fant je baje izvrsten lokostrelec, tako da bo očitno služil kot alternativa knjižnemu Satinu. In morda nekoč prestrelil glavo kakšnemu divježu, tako kot jo je Ygritte prestrelila njegovemu očetu, špekuliram. Vadbo prekineta Thorne in Slynt in Jonu napovesta par za njiju značilnih ter vse navzoče rakropita nazaj vsakega po svojih opravkih. Slynt nato seru Alliserju šepne, da je pankrt med bradrsi zelo priljubljen. Prišlek opaža, ni kaj. In da bo imel ob volitvah, ki se slej ko prej bodo zgodile, zelo fine šanse za zmago. Predlaga mu, naj Jona vseeno pošlje v Crasterjev branik, da opravi s puntarji — oziroma, da oni opravijo z njim. Thorne tu deluje veliko bolj sivo kot Slynt (ki je črn od glave do pet). Jona resda ne prebavlja, pa tudi daleč od tega, da bi bil kakor koli prijeten človek, ampak Thorne svoje delo jemlje resno. Prioriteta je Zid in obramba in na to se spozna. Dočim Slynt je zdrahar, ki bolj kot ne samo ves čas računa, kje bi koga zafrknil. Kar hočem reči, je, da Thorne te mahinacije sprejme zlasti zaradi ega ter dejstva, da ima Jona tako zelo v želodcu, da res ne bi prenesel, če bi on postal gospod poveljnik. In ne toliko zato, ker bi mu želel smrt. Se mi zdi, da se ser Alliser (TV verzija, se razume) globoko v sebi zaveda Jonove koristnosti za Nočno stražo. Na drugi strani dvorišča se tačas kuje drugo zavezništvo. Kujeta ga Jon in Locke. Slednji prvemu ponudi roko v pozdrav in predstavitev — ki jo lovec kljub predhodnemu srečanju potrebuje, glede na to, da pojma nima, kdo je Jon Sneg, zakaj prej je bilo govora samo o nekem gospodu Snegu in izdajalčevemu pankrtu. Zdaj ve, zvitež. Tudi Sam je v tej epizodi. Možakar zdaj obžaluje deportacijo Žiljke. Zaradi divježev na južni strani Zidu in zaradi še česa. Jon mu dá sicer prav, ampak dvomi ostanejo. V tem prizoru izvemo tudi, da je Sam Jonu povedal, da je na svoji poti srečal Brana. Tej interakciji gledalci nismo bili priča (in niti ne vemo, kdaj točno je prešla) in kar malo čudno je izpadlo, ko so se njuni skupni prizori začenjali in končevali brez kakršne koli omembe Brana. Pač, ja. Ne ujčkajo nas. Stvari, ki so samoumevne, se vsled pomanjkanja časa ne poudarjajo eksplicitno. Lahko, da je zadeva celo posneta, pa je potem ostala na montažni mizi. Gledalec lahko nekatere stvari predpostavi, pri tem pa so mu v pomoč recimo montaže od prejšnjič. V bistvu mi je všeč, da nas tako zrelo obravnavajo, samo kaj, ko nas ne vedno. Kakšne stvari nam še vedno malodane črkujejo. Jon izračuna, da bi se morali Bran in njegovi zdaj nahajati ravno nekje okrog Crasterja, v tistem pa se izza vogala pojavi compadre Locke, ki brez dvoma ni ničesar preslišal, kaj šele, da bi prisluškoval, in Jonu izroči Thorneov poziv. Ta ga je predse poklical, da mu pove, da si je premislil glede napada na Crasterjev branik. Da ga Jon sicer lahko izvede, ampak da mora može, ki mu bodo pri tem pomagali, zbrati sam. Odziv je bistveno boljši kot sta pričakovala tako Slynt kot Thorne. Javijo se Edo Turoba, Grenn, nekaj naključnežev, celo Locke — ki pa je zaenkrat še rekrut in kot tak neprimeren za pot na ono stran Zidu. Ampak Thorne odobri tudi to. Eden redkih Thorneovih momentov, ko je hotel biti v redu in ne komplikator … pa je s tem Jonu storil več škode, kot če bi se držal svojega običajnega MO. Nato se prestavimo v Crasterjev branik, kjer zdaj kraljuje Karl (faking) Tanner. Ko sem v dražilniku prejšnji teden videl, da pije vino iz lobanje, sem srčno upal, da je le ta Crasterjeva, ne Mormontova. Iz rešpekta do slednjega. Ampak Igra prestolov kot Igra prestolov v tem obziru nikdar ne razočara — Mormontova je.

Jeor

Temačen prizor, da ne rečem morbiden. Posiljevanje Crasterjevih deklet, pijane litanije … izkaže se, da imajo ujetega in v kletko zaprtega celo Jonovega krvovolka, Duha. Kot trofejo, si mislim. Napoči čas žrtve. Na vrsti je še poslednji izmed Crasterjevih sinov in nisem si predstavljal, da je to tak dogodek. S skandiranjem in z vsem. Čast pripade Rastu, ki mora itak ven in nakrmiti krvovolka. In mu je žrtvovanje spotoma. Dojenčka položi na sneg in v plus mu štejem, da mu je celotna situacija vsaj toliko bedna, da otroku zakrije obraz. Saj ne, da bi si lahko pobič s tem kakorkoli pomagal, ampak nekaj pa recimo, da je. Rast nato krene še k Duhu, ga nekaj draži … drek pa zadane propeler, ko pred njegovimi očmi zamrzne voda, ki jo je bil malo prej zlil na tla. Možakar očitno ve, kaj to pomeni, zato črta nazaj v Branik. Malček stran; Jon Sneg je imel prav. Bran in njegovi se (zelo prikladno) res nahajajo v neposredni bližini Crasterja. V kremplje jih dobi Karl in peta epizoda bo s tega stališča po moje zanimiva ko sto hudičev. Sploh, ker so v igri še Locke in njegovi motivi in ker Karl izbeza Branovo ime. En tak mini meereenski vozel, bi temu lahko rekel. Štiri fakcije na enem mestu, vsaka s svojo agendo, so kar velik scenaristično-logistični zalogaj, si predstavljam. Upam, da bodo shendlali in da ne bodo fanovski sindikati v ponedeljek spet v zraku. Za Sever ostane še beli hodec. Letos piše blog tudi slovenski HBO in tam imajo rubriko WTF-faktor. Jaz tega praviloma nimam, ampak celotna sekvenca z belimi hodci definitivno ima WTF-faktor. Najprej; zadeva se mi dopade in me interesira sto na uro. Iz razlogov, ki sem jih omenjal že zgoraj. Druga stvar; vedel sem! Vprašanje, kdo mi bo verjel, ampak vedel sem! Ker kaj drugega, bi pa beli hodci počeli s Crasterjevimi sinovi. In kako zelo posrečeno nezaslišana je ideja, da je Craster oče in hkrati dedek belih hodcev. Mislim, prima. In ne morem mimo tega, kako kulsko je posnet prizor. V slogu knjig, pravzaprav, kjer imamo nabor POV (point-of-view) likov in celotno zgodbo spremljamo izključno prek njihovih oči. Naš POV v tem prizoru je dojenček, kar se mi zdi, da še dodatno poudari človekovo nemoč napram belim hodcem in njegovo ignoranco. Bi pa tule izpostavil še nekaj. HBO je belega hodca, ki blagoslovi otroka, na svoji strani oklical za Nočnega kralja. Več o njem v eni izmed blu-ray zgodovin. Ta informacija je bila naknadno umaknjena. Zdaj, ali zato, ker je bila prepomembna, ali ker je bila preprosto napačna, ne vem, ampak zanimivo v vsakem primeru. Če je resnična, to za začetek pomeni že to, da lahko beli hodci v belega hodca spremenijo vsakogar, ne samo dojenčka. Kar je dober podatek. O uveljavljenih teorijah in špekulacijah, katerih se ta podatek dotakne, pa v tem zapisu niti ne bi. Drugič, drugod. Za te zadeve bi bil primernejši kak forum.

Meereen. Sivi črv in Missandei očitno nista brat in sestra, kot sem ugibal pred tedni. Sivi črv je s Poletnih otokov, Missandei pa z otoka Naath, pa tudi blendata si v maniri, kot si naj ne bi blendala brat in sestra. Ampak si. V Igri prestolov si. Učita se sogovorščine — Missandei je lingvistka — vse dokler učne ure ne prekine Daenerys in v tek spravi (tekom tedna, med epizodama) planirane oborožitve sužnjev. Celoten Daenerysin zgodbovni lok, to rundo, je … ja, uganili ste, na horuk bom rekel. Ob ogledu sem bil namreč pod vtisom, da se ustvarjalci serije sicer zavedajo, da zadevo morajo pokazati, ampak da bi jo radi čimprej pustili za sabo. Da jim je muka. Da gre pač za kucelj, preko katerega morajo, če hočejo dalje. Da … ne. Dovolj prispodob. Da obrazložim; s satelita se vidi, da si niso mazali rok z detajli. Sužnji, denimo, rečejo, da jim manjka tako orožja kot vojnih veščin, pa jim na koncu vseeno zadosti samo orožje. Napis kill the masters je kar v sogovorščini. Vidi se, da so šli res na to, da so na kar se da učinkovit način vzpostavili revolt sužnjev, padec gospodarjev ter dejstvo, da je Daenerys zdaj glavna in da zna sem pa tja potegniti tudi kakšno potezo, ki ne pritiči kraljici ljudskih src. In dejansko lahko razumem scenariste, zakaj so se poslužili take, instant variante. Tole osvobajanje sužnjev postaja naporno in da ne rečem predvidljivo. Padec Asaporja je bil zanimiv, padec Yunkaija pa bolj kot ne šmorn in padec Meereena podobno. Ampak kakorkoli; zdaj je to za nami in prepričan sem, da bo Daenerysina štorija poslej zanimivejša. Vsaj nekaj časa. Je pa zadnji kader jako epski. Prapor hiše Targaryen, napeljan prek sužnjarske harpije. Mislim, da ga še nismo videli v teh proporcih. Če je bila Dany doslej najprej khaleesi in šele potem dedinja svoje hiše, se to zdaj, bi rekel, obrača.

Harpija

Kraljevi pristanek. Jaime in Bronn spet vežbata. Že nekoliko bolj izenačeno kot prejšnjič, ampak ne še povsem. Kar pride do izraza, ko Bronn Kraljemorca zašalta z njegovo lastno zlato dlanjo. Pogovor nanese tudi na Tyriona. Kako je bil na Orlovem gnezdu Jaime njegova prva opcija in Bronn šele druga (in hkrati zadnja). In ta pogovor potem pripelje do obiska. Končno. Jaime je odlašal, ker … ne vem, predstavljam si, da je težko obiskati človeka, proti kateremu se je obrnil ves svet, sploh, če je na čelu tega sveta tvoja sestra in hkrati ljubimka. Plus, žrtev umora je sin, ki si ga imel s to sestro. Stvar deluje zakomplicirano na papirju — v praksi je povsem nemogoča. No, ampak Jaime kljub temu spoštuje mlajšega brata in debata, ki se razvije, je točenje čistega vina od začetka do konca. Sestra bi rada, da te ubijem. -Me boš ubil? -Ne bom, če nisi kriv. -Misliš, da bi ubil tvojega sina? -Misliš, da bi ubil svojega brata? Take stvari. Tyrion izpostavi, da je prepričan, da Sansa ni morilka. Oziroma, da to velja vsaj zaenkrat — nakar se prestavimo na Mezinčkovo ladjo. Michelle MacLaren se fino znajde s temi tranzicijami med prizori. Tu so v igri zlasti namigovanja. Tyrion izjavi, da Sansa še ni morilka in v tistem smo že na ladji, kjer ji Mezinček že nudi lekcije iz recimo temu neusmiljenosti. Ali pa makiavelizma. O tem, kako Gillen igra Mezinčka, tokrat ne bom, bi se pa mogoče vrnil nazaj k izjavi, da se mi dopade, kadar nas ustvarjalci serije jemljejo zrelo. Tu zdaj nastopi tista druga stran — da mi gre na živce, kadar določene zadeve preveč razgalijo. Veliko raje bi videl, če Mezinček tu ne bi bil tako direkten. “Jaz sem ga ubil s tvojo ogrlico, pomagali pa so mi Tyrelli, ki se mi, mimogrede, zdijo predvidljivi.” Po eni strani razumem, da gre za lekcijo o svetu, po drugi to ni Mezinček, kakršnega poznamo (oziroma TV Mezinček je ravno toliko zijalast, da bi te zadeve brez pomislekov iztrobezljal hčerki očeta, ki ga je izdal), po tretji pa bi mi čisto z gledalskega stališča bolj pasalo, če bi se ohranilo nekaj misterioznosti. GRRM je res mojster, kar se tega tiče. Stvari naredi jasne, ampak tako, posredno, preko informacij z vseh možnih koncev, ki jih bralec potem sestavi ali pa ne. Nikoli, oziroma zelo poredko, kaj izvemo iz prve roke (če pa že, pa šele takrat, ko je že vsega konec). To mogoče pogrešam, ampak bom preživel. In tako kot prej … ko pogovor nanese na Mezinčkove nove prijatelje, mi skočimo nazaj v prestolnico, v vrt, kjer špancirata in se pogovarjata Margaery in gospa Olenna. In kot da ne bi bilo dovolj, zdaj regicid (do te epizode nisem vedel, da se umoru kralja reče regicid — hvala Tyrion) prizna še babica. Sicer se pa v tem prizoru Olenna v bistvu poslavlja. Vrača se namreč domov, v Visoki vrt, zakaj, zato, ker ima prestolnice počasi vrh glave. Itak pa bo hišo Tyrell zdaj zastopal njen sin, gospod Mace. Še zadnji napotki in nasveti veteranke; bodočega moža naj zahaklja čim prej, ker če ne bo to storila Cersei in bodo problemi. Sledi prizor, kjer Jaime obišče sestro. Tisto posilstvo, zadnjič, očitno res ni bilo mišljeno povsem tako, kot je izpadlo, ker, okej, saj Cersei je še hladnejša kot sicer, ampak drugače se mi pa zdi, da njun pogovor steče povsem normalno. Po nekih izrojenih strandardih — vsekakor ne tako, kot bi pričakoval, da se bo posiljena sestra pogovarjala z bratom, posiljevalcem. Cersei zdaj skrbi Tommenova varnost. Če je dovolj zastražen in da je samo en stražar odločno premalo in da ves čas potrebuje vsaj štiri (od sedmih). Skrbi jo tudi, zakaj je Catelyn izpustila Jaimeja. Paranoja, v glavnem. In Sansa ter Tyrion sta nesporno morilca. Brez prostora za parlamentiranje. No, vsaj eden izmed njenih strahov se izkaže za upravičenega. Ser Boros res ni dovolj učinkovita straža, kar potrdi Margaery, ki se na lepem pojavi v Tommenovi spalnici. Kaj je naredila z Borosom … domišljija dela sto na uro, ampak recimo, da ga je kot skorajšnja kraljica uspela nadmudriti in poslati nekam v tri krasne. Ser Pounce. Za trenutek se ustavimo pri mačku. Mački so v knjigah kar velik del Tommenovega življenja in veselja in lepo, da so v serijo vključili vsaj enega. Je bil pa tale ser Pounce menda (tako je na twitter zapisal scenarist Bryan Cogman) neugoden za delo. Ni ubogal ali ne vem kaj. Če se vrnem na temo (samo zato, da takoj spet skrenem); Margaery … Margaery zna. Mislim, kaj Margaery … Natalie Dormer zna. Verbalni pornič. Eno tako bi imel z veseljem doma. Nič čudnega, da Tommen ostane povsem zaprepaden in brez besed. Čarovnija. Margaery je zapeljivka, težka. Pa v osnovi gre za povsem običajen pogovor punce v svojih poznih dvajsetih z mulotom, ki bi ji lahko bil sin. Ampak zadeva ima nek erotičen naboj in kljub temu ne izpade čudaško in kakor koli perverzno. Česar ne bi mogel trditi zase in za svojih zadnjih nekaj vrstic. Ampak jebela, no. Dobro, pustimo stvari, kjer so in pojdimo dalje. Ker vas kar vidim, kako zavijate z očmi. Jaime Brienne pošlje na kvest za Sanso. Opremi jo z mečem in oklepom in tudi z oprodo. Podrick ima zdaj novo službo in kudos kameri, ki ga je z ekstremnim zoomiranjem njegovega obraza naredila še bolj nerodnega, kot je v resnici. Prisoten je tudi Bronn, ki oprodi izroči Tyrionovo sekiro, stori pa se tudi uradno imenovanje zdaj Brienninega valyrijskega rezila. Oathkeeper. Velja izpostaviti kontrast, da njegovega bivšega lastnika ljudje za hrbtom zmerjajo s prisegolomcem. Nedinamičen dvojec nato krene. Dogodivščinam naproti.

Pod

2 comments
  1. Meni spet zelo dobra epizoda. Zgodba z nekaterimi bližnjicami, ovinki in priredbami lepo teče in prav gotovo gre za super TV zabavo, nimam kaj reči. Prigoda pri Crasterju je bila super zanimiva. Pitje iz lobanje? Fak. Celo za GoT. Všeč mi je, da imajo ustvarjalci jajca.

    Kar se tiče slona v trgovini s porcelanom, wow, just wow. Ko so oči malega Crasterja pomodrele, me je stisnilo. Prikazen pa… fino, prav res. Če je to spoiler glede naslednje knjige, potem se mi sline že sedaj cedijo.

    Tudi vse ostalo fino, Jamie in Brienne sta vedno zanimiva, vsi pa vemo, da je v knjigi Briennino popotovanje prav fajna zadeva. Bral s cmokom v grlu in upam, da bo vse skupaj dobro posneto. No, v to ne dvomim.

    Cersei? Hm, ne vem, ali se igralki ne da več, ampak pogrešam malo več energije oz.. ne vem no, v prejšnjih sezonah so njene sekvence kipele od vrhunske igre, za zdaj se mi zdi, da forma še ni prava. Ali pa je material slabši, kaj vem.

    Je pa Essos v tej sezoni tisti šibki člen.

  2. Pepi said:

    Ja, pri Essosu je po moje glavni problem, da Dany že od Astaporja nima nobene pametne opozicije. Okej, saj so Gospodarji, ampak nimajo obraza, ki bi jih zastopal. In ker imamo tako efektivno samo eno stran, zadeva res izpade, kot da mesta osvobaja že samo z obiskom. Vsaj po moje, no. Je bilo pa pred štirinajstimi dnevi na obzidju Meereena že opaziti Hizdahrja Zo Loraqa, tako da vsaj to. Vsekakor mislim, da bi v Essosu potrebovali malce širši nabor karakterjev — pa ne samo takih, ki so brezpogojno vdani Daenerys.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: