Igra prestolov – Varuhi na Zidu

… Ko bo štala. Črna voda 2. Z Neilom Marshallom na režiserskem stolčku in vsem, kar spada zraven. Noro bo. Vaaaaa, komaj čakam.

In res je bilo tako. Okej, takole; po ogledu sem bil sprva razočaran. Zato, ker sem — brez kvarnikov — na koncu pričakoval nekaj, česar potem nisem dobil. To bo zdaj ipak v finalu, kamor morda tudi spada, ampak jaz sem se tega res veselil in bil na koncu prikrajšan in potem jasno surla do tal. Nakar sem zadevo premislil. Drugače, kot kakor so storili, ne more biti. In dopade se mi, da gre vojna za Zid še v deseto epizodo. Ker tako izpade zares mogočna in takšna, kakršna mora biti — Črna voda je, kar se tega tiče, izpadla kot ena polurna ploha in potem sonce. Bo pa (tudi) na ta račun finale zares komaden. Če se ne motim, prek ene ure. S tem, resnici na ljubo, nimam(o) pretirano finih izkušenj, ampak tokrat so obeti zares dobri. Skrbi me kvečjemu le to, da bodo nekatere scene (spet) preveč na horuk. Ker bo — kljub podaljškom — vsega enostavno preveč. Lansko leto, recimo, je bilo tako, za drugo sezono se po pravici ne spomnim, prva sezona, kjer je bila štorija še dokaj skoncentrirana, pa ni imela podobnih problemov (niti tako zelo podaljšane minutaže). Nič, Varuhi na Zidu. Glede na to, da je težko pričakovana bitka za Zid zelo v žlahti s tisto za Kraljevi pristanek, bo tudi ta zapis soroden tistemu izpred dveh let. V smislu, da bom manj koherenten, kot sicer (manj kot sicer tu v resnici ne pomeni prav dosti) in bom šel kar po vrsti in po alinejah.

  • Počasen štart — Jon in Sam o ljubezenskih podvigih. Zaobljuba Nočne straže je bila že od samega začetka obsojena na to, da bo nekega dne podvržena različnim interpretacijam. Spočeti otroka ni nujno isto, kot imeti spolni odnos z dekletom, Sam ima prav, ampak Igra prestolov je umeščena v čas in prostor, kjer se z neželenim potomstvom opravi prej kurativno kot preventivno. Plus Jonov opis Ygritte. Imela je lase. … … … Dve roki, dve nogi. … Oči. Sem že rekel lase?
  • Sova! in švist v divješki tabor. Na tem mestu morda samo en metapodatek za lažje branje; tekom zapisa bom Manceove komandose, ki napadajo z juga, (občasno) imenoval ta spodnji, glavnino z one strani Zidu pa ta zgornji. Okej, ostali smo … Kje že? Pri švistu v divješki tabor. Tormund o tem, kako je nekoč spal z medvedko. Kar je v skladu z enim izmed nazivov, ki jih nosi v knjigi, Husband to bears. Ampak Ygritte zgodbo že pozna in že tako ali tako je na trnih in ko se je loti še Styr … Ne pomaga.
  • Žiljkin povratek v grad Črnina. Spet smo pri mašilih. V knjigah Sam Žiljke nikdar ne vtakne v bordel, tako kot Bolton (odnosno nekdo izmed njegovih) nikdar ne krene na Zid in se spoprijatelji z Jonom … Vse skupaj je skratka eno samo premikanje figur z izhodišča nekam in potem nazaj na izhodišče. Razumem, da štorija ni ves čas enakovredna na vseh frontah in da včasih kje manjka zapletov, ampak to mi deluje (pre)poceni. Mislim, saj načeloma sem to kost že preglodal, ampak ne morem si kaj.
  • Sam in moister Aemon. Prizori, kjer se pojavi moister Aemon, so vselej dobra roba. Tudi, kadar Samu razlaga, da je bil svoje čase jebač — kot pritiči targaryenskemu dediču. Ja, pa si. -Ne, pa nisem. -Ja, pa si. -Ne, pa nisem. -Ja, pa si. -Ne, pa nisem. … Nakar se Sam pozanima, v katero se je bil mladi Aemon tako močno zaljubil, ampak brez konkretnega odgovora. Zdaj, ali se stari ne spominja, ali pa ime samo ni baš pomembno. Za to konkretno situacijo verjetno res ni.
  • Žiljka pri vratih, na drugi strani pa Pyp. Ki komplicira, češ da ne more odpreti vrat. Tu Sama prvič slišimo preklinjati — ko Sam zakolne, veš, da je situacija resna. Sam Žiljki in Samu obljubi, da ju ne bo nikdar več zapustil. Mja. Tarlyjev ima gladko monopol nad prvo tretjino epizode. V teh petnajstih minutah je deležen več character developmenta, kot prej v (skoraj) štirih sezonah skupaj.
  • Iiiiin največji ogenj, ki ga je Sever kdaj uočil. Dogovorjeni znak, ki ga je Ciarán Hinds napovedal nekje v začetku tretje sezone. Nočna straža zatrobenta, thennski menokožec (o kresu) obvesti ostale in ta spodnji krenejo pot pod noge — obenem pa tudi ta zgornji. Sprašujem se, ali morda ne bi bil bolj na mestu najmanjši ogenj, kar jih je Sever videl, in pametneje pozicionirana sova. Ker kako gre že tista pesem o Nedu Starku? You gotta face the fact, you might not come back, if you keep warning people when you gonna attack. No ja, če nasprotnika številčno neseš tisoč proti ena, verjetno nima veze.

Kres

  • Največji ogenj na Severu je še kar kul, ni pa to ognjíca.
  • Priprave na Zidu in generalka zdaj šibajo s peto prestavo. Pod Slyntovo taktirko. Joj, ta Slynt. V tem delu res pride do izraza razlika med glavnima Jonovima antagonistoma (ki se je tudi sicer kazala tekom sezone, le da ne tako očitno) — med Slyntom, ki je tista klasična karikatura reve in nasilneža, ter Thorneom, ki je kljub vsemu sposoben poveljnik, ki si brez problema umaže roke, če je treba. Ko se o situaciji prepriča na lastne oči, je celo toliko moža, da Jonu prizna zmotnost svojega stališča o nezasutju tunela. Plus, nakloni mu lekcijo iz poveljništva — da poveljnik pač mora vztrajati pri svojih odločitvah, ker da se lahko vsakršno cincanje vzame za znak šibkosti. Kot dolgoletni oficir in raid leader, lahko samo kimam. Dopade se mi, da je na Zidu moč opaziti slamnate vojake. Kul kimljaj bralcem, dasiravno bi morda bolj pasali k spodnji garniziji.
  • Sam parkira Žiljko in tudi sam krene na položaj — ampak ne preden ji ne ukrade enega poljuba. Zaresnega, usta na usta. Character development, pa to. Njegov odhod jasno takoj sproži očitek o nedržanju obljube, da je ne bo nikdar več zapustil, ampak dolžnost je dolžnost.
  • Sam in Pyp sta del izbrane trideseterice, ki brani južno stran Zidu. Pyp je v tej epizodi Samova verzija Sama. Ali z drugimi besedami; to, kar je Sam po navadi Jonu, je zdaj Pym Samu. To je človek, ki ga imaš poleg sebe, zato da od daleč izgledaš boljši, kot si v resnici. Oziroma, če še nisem bil dovolj jasen; Adi Smolar bolje pove. Sam pa opogumljen z Žiljkinim žegnom hladen ko špricer.
  • Pričetek bitke. Ta spodnji so zdaj že skoraj pri gradu in podobno ta zgornji. Res epski prelet scene. Vse od južne strani Zidu, preko gradu Črnina, do severne. Naravnost spektakularna fotografija. In moram reči, da kolikor se mi po eni strani zdi ta sinhronizacija z največjim ognjem privlečena za lase, idejo o združitvi dveh bitk (v knjigi se namreč najprej odvije napad od spodaj in šele nato od zgoraj) še kar obrajtam. Sploh glede na denarne in časovne omejitve — raje vidim en orenk urnebes, kot dva nekaj na pol.
  • Okej, en sam, samcat mamut in dva velikana … in nekje okoli tisoč (približno, od oka — vsekakor pa manj od opevanih sto tisočev) deluje nekoliko bogo, v smislu kvantitete. Ampak stvar je logična. Sto tisoč vojakov nima kaj početi pod Zidom, razen čakati, da braniteljem zmanjka katrana in puščic. Opaziti je tudi kar nekaj suličark. Mance ima kvote pošlihtane — me veseli, da so ohranili ta detajl.
  • Thorne poveljuje na Zidu. Archers KNOCK, others HOLD! V tistem Grennu z Zidu uide sod. Thorne seveda pade ven, češ, kaj se gredo, ampak takšna je realnost. Nihče izmed navzočih še ni branil Zidu. Vsaj pred takim napadom ne. Zato kiksi. DRAW! Okej, naslednje minute pa, moram priznati, ne razumem povsem. Zasliši se rog in trobilec Thornea obvesti: “Down bellow.” Sklepam, da gre tu za opozorilo na napad z južne strani. Okej, za zmedo v bistvu krivim montažo. Thorne prejme informacijo, da se spodaj nekaj dogaja. Nato preklopimo na ta spodnje, ki so zdaj že pri obzidju in smo z njimi nekje pol minute, nakar se vrnemo na Zid, kamor prisopiha tudi Slynt in sera Alliserja obvesti o drugem napadu — ta pa kot da prvič sliši. Kot da ga ni pred slabo minuto na isto reč opozoril tudi rog. Čeprav zdajle, ko gledam še enkrat (in preverjam, v kako temno temo brcam), pa dejansko niti ni tako čudno. Okej, kaj pa vem. Pustimo to, kjer je. Skratka. Thorne komando preda Slyntu, sam pa krene na drugo fronto. In v vsej zmedi skorajda pozabi reči: “FIRE!”
  • Ne vem, zakaj, ampak občutek imam, da v bitki umre prek sto Vranov. Saj v resnici jih najbrž ne, ampak nekje 70% vseh prikazanih smrti je na strani Nočne straže.
  • Sam vnovič zakolne. Ker Pyp vse zgreši. Sistem imata; dva samostrela, Sam napenja, Pyp pa proži. Ne vem, zakaj Sam ne strelja, če je Pyp tako zanič. Razen, če ni dahovec prešvohoten, da bi napel samostrel.
  • Govor sera Alliserja je kul, ne vem pa, če je omemba Thenncev ter njihovih ljudožerskih tendenc dobra za moralo. Jaz bi jim na njegovem mestu to verjetno prihranil.
  • V akcijo se zdaj poženeta tudi velikana — eden na mamutu, drugi pa peške. Tek slednjega prej spomni na lahen drnc kake srnice, kot na težek drnc kakega velikana.
  • Na Zidu gre Slyntu vse na živce. Noben nič ne zna, nobene discipline. V Kraljevem pristanku se je to počelo drugače. Ja. Če sta tvoja največja dosežka izdaja človeka, ki ti je zaupal in nastavil hrbet, ter poboj dojenčkov, bo dejanska bitka znabiti res nekoliko eksotična in drugačna od slike, ki si jo imel v glavi. Pa še velikani — Kraljevi pristanek je, kar se tega tiče, res inkubator. Nobenih velikanov, nobenih belih hodcev, nobenih zmajev. In po moje je kar realno, da se Slynt podela, tako kot se podela. Če ne bi bilo govora ravno o Janosu Slyntu, bi človek celo sočustvoval. Mi je pa všeč, kako se ga znebijo. Grenn se umakne dobesedno za tri korake in potem priteče nazaj, kao da se je pravkar vrnil od spodaj ter Slynta obvesti, da Thorne nujno potrebuje izkušene može njegovega kova. Slynt se ponudbe oklene z obema rokama (podobno, kot je to predlani storil Joff) in krene z liftom. Komanda pa preide na Jona.
  • Manjše skupinice divježev se povzpnejo na Zid. Nočna straža se nadnje spravi s streljanjem pod pravim kotom — česar še nisem videl in vključitev takšnih, specifičnih taktik, je, kar se mene tiče, vedno dobrodošla in zanimiva. Se mi zdi, da je to Marshallova domena, oziroma v nekem intervjuju sem prebral, da je možakar kar načitan o zgodovini vojen in že v drugi sezoni je bila vključitev avtobot čolna, ki se potem spremeni v ovna, njegova ideja.
  • Iz podobnega razloga mi je kul tudi prizorčič, v katerem človek (eden izmed divježev, kajpada) napne lok in s puščico ne doseže vrha Zidu, nakar se obenj postavi velikan, takisto z lokom. In doseže Zid.

Da mal nakažemo, kako se strelja

  • Slynt Thorneu po pričakovanjih ni v neko hudo pomoč in se raje skrije v shrambo. V Žiljkino shrambo. Mislim, da je Janos Slynt edini človek, zapriseženi brat Nočne straže, ki bitko preživi, brez da bi kogar koli ubil. Oziroma eden izmed dveh; drugi je moister Aemon.
  • Haha, tule moram omeniti en nekoliko random prizor, ki mi je v vsej epizodi morda eden ljubših. Ko divježi vdrejo v kuhinjo. In fašejo sto na uro. Sploh, ko na sceno prispe nekdo, ki bi lahko bil troprsti Hobb, glavni kuhar, in s seboj prinese bizarno veliko mesarico. In udari po enemu izmed Thenncev. Kar je vsaj malo poetsko — da Thennca (ljudožerca) ubije kuhar.
  • Pyp končno zadane — in v zameno faše od Ygritte. Dočim Sam tudi to pot ostane spregledan. *kreh*plot shield*kreh*
  • Velikana mamuta prikleneta na vrata. Na rešetko. Še ena kul, taka rahlo eksotična fora, ki je ne vidiš vsak dan … Bizarna je edinole pol minutna vsesplošna odsotnost puščic in padajočih sodov in blažen mir, ki ga imata pri opravilu. In odsotnost čelad, ko sem že ravno pri bizarnih rečeh. GRRM se bo spet pritoževal v komentarjih epizod na blu-rayih, že vidim. Jon v odgovor pošlje Grenna in pet drugih v tunel. Za vsak slučaj, če velikana prebijeta zunanja vrata.
  • Mir nato premotijo sodi, ki padejo na mamuta in eksplozija, ki jo povzročijo. Mamut potegne črto nazaj, proti gozdu, starejši (oziroma sivejši) izmed obeh velikanov pa za njim. In konča s harpuno v hrbtu, kar da drugemu velikanu strašno moč s katero potem dvigne rešetko — rešetko, s katero se je nedolgo nazaj mučil celo mamut.
  • Prvi epski dvoboj! Thorne proti Tormundu. Thorne se dobro drži, ampak zmaga brada — ne vem pa, če ser Alliser umre. Dejansko ne izgleda tako in če se ne motim, ga odnesejo z bojišča.
  • Samov prvi kill! S strelico v glavo pokonča thennskega menokožca. In krene na Zid, spotoma pa dvigne moralo pobu Ollyju, ki nato zgrabi lok. Ygritte mu je ugonobila starše (oziroma vsaj očeta), čez kak teden se izkaže, da je mulo odličen lokostrelec … zdaj pa pograbi najbližje orožje, ki mu je na razpolago in to je slučajno lok — le kam to pelje.
  • Sam prispe na Zid z novico, da je ser Alliser padel. Jon preda poveljstvo Eddu Turobi (sam krene dol, v spodnji štuk) in kar naenkrat je govora o neki kosi. O THE kosi. “Kaj hudiča je kosa,” sem se spraševal in nisem bil razočaran, ko sem končno izvedel. Sicer je pa to že tretja predaja poveljstva na Zidu.
  • Grenn in pet drugih pred velikanom. Pričakovano. V knjigi se z velikanom spopade kovač Donal Noye, ampak v glavnem vsi, ki spremljamo te zadeve, smo na tihem pričakovali, da ga bo v seriji nadomestil Grenn. Velikan zašprinta proti notranji rešetki, šesterica bratov pa še zadnjič ponovi prisego. Epski moment. Zame najbolj epski v vsej epizodi.
  • Na sceno prispe Duh. Zdaj pa zares.
  • Jon vs Styr. Še drugi izmed dvobojev v tem delu. Meč proti sekiri. Jon Sneg je že tik pred porazom, a ga spasi trik, ki se ga je naučil od Karla jebenega Tannerja. Nasprotniku pljuneš v obraz. In to baje pomaga. Če je pri roki še kakšna macola, pa sploh. Opazi ju tudi Ygritte in ne ve, koga bi ustrelila. Občutek imam, da bi najraje pokončala kar Styra, ki ji gre prvo kot prvo na živce, drugo kot drugo pa ji je skočil v zelje.
  • Jon in Ygritte nato končno ujameta svojo minutko, ki pa jo pretrga pob Olly. Še poslednji: “Ničesar ne veš, Jon Sneg.”
Olly
  • Kosa. Kot rečeno, nisem bil razočaran. Tudi ta kosa je zelo marshallovska.
  • Konec bitke za danes, od divjeških komandosov ostane samo še Tormund, zdaj divješka ikebana, poln puščic. Ki ga vklenejo, a ne preden mu Jon ne nakloni še ene strelice. Tako, za hec.
  • Jon sklene, da bo stopil v akcijo. Da bo šel solo do Mancea in ga pokončal. Brez meča. YOLO! Spotoma pa sreča tudi Grenna, ki je uspešno branil predor. In plačal z življenjem. Kar žalostno, če prav pomislim, glede na to, da so bili na začetku Jon, Sam, Pyp in Grenn in da sta po tokratni epizodi samo še Jon in Sam. Dobro, in Edo, ki se je pridružil nekoliko kasneje. Grozno je sploh s tem v obziru, da sta oba, Pyp in Grenn, v bukvah še živa.
  • Fade to white.

Pardon za poznost, kot po navadi. Gužva, gužva, gužva, ta teden, res gužva, tako da vsaj izgovor imam. Nič, do prihodnjič! Prilagam še prikolico od finala, čeprav kdor je ni pogledal do četrtka, je verjetno tudi ne namerava.🙂

2 comments
  1. Ana said:

    Odličen del, super bitka z mamutom, velikani – sploh tisti, ki je streljal z lokom je bil like a boss, pa potem še tista badass kosa. En kup kul momentov. Pa Olly, ko je pokimal Jonu kao I’ve got your back bro. Ponedeljek je že blizu …🙂

  2. Pepi said:

    lol, I’ve got your back, bro, ja. Čeprav, ajde, jaz vseeno kar mislim, da bi ga ustrelila, če bi imela še kakšno minuto za premislek.😀

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: