Igra prestolov – Otroci

No, to pa je finale, da se reče. The best of it’s kin. Tako rekoč na vseh frontah se zgodi nekaj prelomnega, kar je po pričakovanjih, ampak lahko bi zavozili, pa niso. Vse skupaj bi lahko izpadlo kot preveč masla na premalo kruha, če si za trenutek sposodim Bilba Bisagina. Tako kot lansko leto — pa ni. Resda je vse ves čas na tankem ledu in na tisti res res spodnji meji še sprejemljivega, ampak se izide. Ne vem, če si upam reči, da je to najboljši del ever, ampak ni daleč. Celo brez Kamnosrčne. Če sem bil jezen, ker je niso vključili v lanski finale, zdaj nima več veze. Zakaj, zato ker — pozor, KVARNIK!lansko leto bi lahko videli njeno vstajenje. Tega zdaj ipak ne moremo več. Lahko pa jo srečamo že v akciji. Kar pa nima roka trajanja in je povsem vseeno, kdaj se zgodi. Celo bolj kul bo, če bomo, preden jo srečamo, deležni enega proper buildupa. Govoric o Bratovščini, recimo, in da jo zdaj namesto Berica vodi neka gospa Kamnosrčna o kateri nihče ne ve nič, razen, da rada obeša Freye. Pa tudi Graves (režiser) je že komentiral vse skupaj. Rahlo cinično tako do lika Kamnosrčne, kot do ogorčenja oboževalcev, ampak jaz sem prepričan, da jo bomo srečali ob letu osorej (tako je, osorej sem rekel). 80%. ’nuff said.

Najboljši del epizode? Vse v zvezi z Zidom, kot zadnjič — le da tokrat ne brez konkurence. Epizoda se začne točno tam, kjer se je prejšnja končala. Jon fast-forwarda mimo pogorišča pretekle bitke in v gozd, kjer ga nemudoma obkoljejo divježi. In sekundo kasneje pozdavi Mance — pozdravi in povabi v šotor. Mance (kakšno razliko naredi en n v imenu, kaj?) je dobričina, ni kaj, ampak vseeno sem si predstavljal, da ne tabori tako zelo na robu gozda. Ta vtis divješke kvantitete jim tu res ne uspe in problem je po moje tudi v dejstvu, da Jon tako zelo hitro najde kralja onkraj Zidu. Pogovor po moško. Brez nekih nakladanj in laži — Mance tega itak ne mara, ampak tudi Jon mu toči zgolj čisto vino. Prizna, da je bila njegova zvestoba ves čas z Nočno stražo in da je bila infiltracija med divježe zgolj del Qhorinovega načrta. Take stvari. Par besed o Ygritte in zdravica za Grenna in Maga. Nisem bil prepričan, da je velikan v tunelu tudi v seriji Mag Mar Tun Doh Weg, alias Mag Mogočni, kralj velikanov — zlasti zato, ker mi je deloval mlajši od svojega kompadreta, ki je fasal harpuno v hrbet (starost v resnici nima nobene veze s pedigrejem, ne vem, zakaj sem to povezoval) — ampak je. Kar je kul. Mance Jonu predlaga mirovni sporazum. Konec vojne v zameno za to, da Jon njega in njegovih slabih sto tisoč frendov spusti skozi predor. Predlog podkrepi z informacijo o štiristotih divježih, ki ta trenutek plezajo prek Zidu. Mja. Saj načeloma je predlog prima in fer, ampak celo Mance ne more jamčiti za toliko divježev. Realno ne. Tako kot Jon ne more za petdeset zapriseženih bratov Nočne straže. Tako da je ta navidez preprosta odločitev (ker valjda pomagaš ljudem, ki hočejo zgolj zavetje) v resnici daleč od tega. Jon na neki točki zgrabi nož (kar ni najbolje posneto, vsaj kar se mene tiče — vse kar se vidi, je, da nekaj razburi divježe), ampak Mance ve po koliko so hruške, nakar napetost pretrga bojni rog. No, to je to. To je to, kar sem (neuspešno) pričakoval že prejšnji teden in kratki minutaži navkljub moj najljubši del finala. Stannisov prihod.

Dragonstone

Bi rekel, da je tu v igri podobna karta, kot je bila lansko leto, ko so z razkritjem identitete Theonovega ječarja in mučitelja takisto čakali vse do finala. Igrali so (pa to dokaj uspešno) na presenečenje, kljub temu, da je Roose Bolton na koncu druge sezone jasno povedal, da bo nad Zimišče poslal svojega pankrta — kar se je potem tudi zgodilo. Na podoben način se je tretja sezona končala s Stannisovim prejemom prošnje Nočne straže … In zdaj smo, kjer smo. V glavnem; divježi podležejo, povsem brez pardona. Itak niso bili na položajih in so bolj kot ne samo čajčkali med čakanjem komande za vnovičen naskok na Zid, ampak učinkovitost in že sama formacija težke konjenice (čisti Rohan) ni zato nič manj impresivna. Kot tudi ne standoff med kraljem na Ozkem morju in kraljem onkraj Zidu. Mislim, da je to prvič, da je Stannisova baza oboževalcev zadovoljna s (TV) Stannisovo karakterizacijo. Oziroma prvič po Črni vodi. Kar je precej dragocena in redka stvar, ampak ja; Stannis je tu spet the Mannis. Ena taka, za Stannisa karakteristična niansa, je že dejstvo, da se na Zidu, v najhujšem mrazu, pojavi v svoji standardni bojni opravi, brez kakršnih koli … ne vem, kož, recimo? Na Severu so popularne kože — ne, če si Stannis. Plus, sinhroni sestop s konjev. No, pa tudi Mance je bil lansko leto bistveno bolj medel kot to pot. Morda medel ni prava beseda. Pust je bil. Letos se mi zdi bolj karizmatičen in tak, kakršen mora biti, oziroma kakršen je v knjigah. Kljub temu, da je poražen, ne poklekne pred Stannisom in ker le ta ni Joff (ali Ahil) in ni tam zato, da bi se izživljal — nad pretepenimi psi kot pravi — to tudi sprejme. Okej, sprejme na predlog Jona Snega, ki je ravno tako poleg. Jon se predstavi za sina človeka, ki je umrl za Stannisovo pravico do prestola in si s tem v kraljevih očeh instano pridobi nekaj (malega) rišpekta. Tu se porodi vprašanje, kako Jon ve, da je Ned podpiral Stannisa. Stannis v pismu, ki ga je poslal širom kraljevine, gospoda Starka ni omenjal. Mislim, saj ni nemogoče — povsem mogoče je sklepati, da je Stannis tista privzeta opcija, ki jo je Ned podprl — ampak moj zaključek je v najboljšem primeru ta, da je Jon za nekoga, ki je bil dve sezoni povsem izven civilizacije, zelo na tekočem in to ob tem, da južnjaška politika ni ravno nekaj, s čimer bi se moral zapriseženi brat Nočne straže ukvarjati. Nadalje se vrnemo v grad Črnina, kjer moister Aemon vodi ceremonial za padlimi brati.

vlcsnap-2014-06-16-19h27m37s17

Na grmadi so Pyp, Grenn, dočim sera Alliserja pa ni videti, kar znabiti pomeni, da ga še srečamo. Med pogrebniki pa je opaziti Eda, Jona, Sama, celo Slynta, za katerega je to verjetno prvič in zadnjič, da ne izpade negativec. Okej, v prvi sezoni, ko je Neda prosil za okrepitev mestne garde ravno tako ni bil sporen — vsaj navidez ne. No, pogrebu prisostvujejo tudi prišleki, kar je seveda lepa gesta in poklon. Saj ne, da se imajo kam dati, ampak navzoča je celotna kraljeva družina, vključno s Shireen. In Melisandro, ki s pogledom nemudoma prebode Jona. Okej, sledi še interakcija s Tormundom, kjer se izkaže, da ni nekih zamer na eni ali drugi strani in privat grmada za Ygritte, ampak ne bi preveč v detajle. Ne vem, saj Jonovo slovo od njegovega divješkega dekleta je tak lep, intimen moment, ampak te zadeve mene ne ganejo preveč. Mogoče je hec tudi v tem, da ustvarjalci serije to sezono vse do prejšnje epizode niso bili baš uspešni pri prikazu njunih vzajemnih čustev. Saj je težko, glede na to, da nista imela nobenih interakcij, ampak če pogledam za nazaj … Poskusili so, no, ampak kar se mene tiče, ne preveč uspešno. Ali pa sem samo jaz zanič pri branju tovrstnih namigov, ker pač ne vem, da če me bejba trikrat ustreli in se potem deset tednov kuja in pripravlja puščice, da me bo ustrelila še četrtič, petič in šestič — da me ima še vedno rada. Tako nekako, no. Sicer je pa Sever definitivno nekaj, česar nadaljevanja se še kako veselim. Moja napoved je, da bo peta sezona tam zgoraj kar močna. Zelo verjetno najmočnejša doslej. Mislim seveda na Zid in okolico in nasploh bolj te politične aspekte.

Dočim kar se Brana in kompanije tiče — pojma nimam, kaj pričakovati. Zakaj, ker serija je z njim že zelo pri kraju pete knjige. Tako da sumim, da bo v peti sezoni na tej fronti že precej Zimskih vetrov. Pa pustimo zaenkrat špekulacije. Druščina zdaj doseže vršak iz Branovih (ter Jojenovih) zelenih sanj. Pred vhodom pa … Noč živih mrtvecev. Oziroma Pirati s Karibov. Zdaj, okostnjaki so nekoliko atipični, glede na neživce, ki smo jih na Severu vajeni, ampak meni se to dopade. Sploh, ker imam neke svoje teorije o njihovem izvoru, oziroma o tem, zakaj so tam. O teorijah tu ne bom, ker niso toliko teorije, kot neki čudni občutki in sumi, brez pravih temeljev. V želodcu imam vse tam gor in močno dvomim, da bo končni rezultat (Branove ekspedicije) kaj prida prijeten. Skratka, vname se boj. Bran si sposodi Hodorja (kar je na tej točki že dokaj ustaljena praksa — pa ne bi smela biti), Meera raztura, eden od okostnjakov pa ta čas lepo v izi kolje Jojena. Kar me spet spomni na Pirate in prizor, v katerem Jack Sparrow pokonča Jonesa (oziroma njegovo srce). V obeh situacijah je vsa pozornost nekje stran od dejanskega sranja. No, na lepem se pojavijo otroci gozda, ki z ognjenimi kroglami (ki hočeš, nočeš spominjajo na ognjene krogle, ki jih spušča Mario, ko zaužije rožico) zatrejo okostnjake (in usput skurijo Jojenovo truplo — že vejo, zakaj) ter Brana odpeljejo pod vršak. K Trookemu vranu, ki se izkaže za starca, obdanega s koreninami. Nisem opazil, ali te rastejo skozi njega, kot v knjigi (če nič drugega, so vsaj ovite okoli njega), v vsakem primeru pa se mi zdi njegova pojava manj bizarna, kot sem si jo predstavljal. Pač, Dumbledore varianta. Ta njegova spojenost s koreninami vršaka mi je v knjigi delovala mnogo bolj nezaslišano. Oziroma mnogo manj slišano. Oziroma prva varianta. Mi je pa všeč, da je dialog skorajda naravnost iz knjige. Saj do te točke sem najbrž že vzpostavil, da nisem nek purist in da me spremembe in odstopanja ne motijo preveč, ampak mi je všeč. En tak kimljaj bralcem, če nič drugega. “Nikdar več ne boš hodil. Letel pa boš,” parafraziram.

Dany in Meereen. Dopade se mi ta kontrast; Zahodnje obravnava kdo bo vladal, Vzhodnje pa kako. Kaj je težje? Nič od obojega ni lahko, bi rekel, pa čeprav ima Daenerys opravka samo z enim mestom. Tole poslušanje jamranja podložnikov je po eni strani mučna kalvarija, po drugi strani pa nujen (a ne nujno zadosten) pogoj za dobro vladavino. Ne nujno zadosten zato, ker imamo to tudi v Medvodah (v obliki oddaje Vaš zakaj, županov zato), pa ne pomaga prav dosti. V tej epizodi se pred Nevihtorojeno najnaprvo pojavi starec. Ki je bil v prejšnjem življenju spoštovani učitelj (dasiravno suženj), v tem pa brezposeln svobodnjak, ki si lahko s svojim znanjem in izobrazbo pomaga približno toliko, kot si lahko pomagajo brezposelni učitelji v resničnem svetu. V poštev pridejo inštrukcije lenih mulcev, si predstavljam, kaj bistveno več je pa že pod vprašajem. In kaj naredi starec? Dany prosi, če se lahko proda nazaj svojemu gospodarju. Beden občutek mora biti, da sužnju pokloniš svobodo, ta pa ti jo potem vrže v obraz. Nek kompromis sicer pade, ampak to je neke vrste poraz. Tu padejo njeni ideali in tu pade njena ideja, da je največ, kar lahko pokloniš sužnju, svoboda. Kar pa ni nič v primerjavi s tem, kar sledi. Naslednji prednjo stopi kmet, ki ima s seboj omot kosti. Podobna situacija kot pred tedni, le da kosti to pot niso kozje, temveč človeške. Človeškega življenja ni mogoče kupiti, odnosno plačati — iz česar Dany pač mora izhajati, sicer njen pohod proti sužnjarjem nima nobene teže. (Pobegli) Drogon je krivec. Ukrep, ki ga sprejme Daenerys je zaprtje preostalih dveh zmajev. Kar ni vzgojno, niti pošteno (do Rhaegala in Viseriona, kajpada), ampak raji je potrebno dati neko sporočilo. Žalosten trenutek, pravzaprav, po drugi strani pa najboljše od Dany v tej (in lanski in predlanski) sezoni. Ta njena lastnoročna vklenitev obeh zmajev … je en tak madež na njen naziv lomilka verig. Če nič drugega. Kudos Emiliji, bajdvej. Po nekem obdobju se tu (še posebej v tem prizoru z zmaji) spet izkaže.

Dany

Kraljevi pristanek. Prvi kraj dogajanja je laboratorij velikega moistra; navzoči veliki moister, Qyburn, Cersei in Gora (ki je prisoten, a ne priseben). Izkaže se, da je bila Oberynova sulica zastrupljena. Če se zdaj za trenutek spomnimo tistih nekaj kadrov, kjer je kazalo Oberynovega oprodo, kako gladi in maže rezilo sulice, je zdaj stvar postavljena v kontekst. Mantikorin strup. Prva (in zaenkrat verjetno edina) opazka, ki jo imam, je, da Gora tu umira bistveno bolj spokojno kot v knjigi, kjer ne gre brez velike količine vpitja in krikov bolečin. Pycelle ima zadnje čase mejo, koliko besed lahko izreče, preden začne iti kraljici (regentki) na živce in tokrat jo preseže zelo hitro. Zelo. In je posledično nagnan iz svojega lastnega laboratorija. Dočim Qyburn ostane in Qyburn ima za Gregorja očitno neko rešitev in … Bomo videli. Cersei nato stopi k očetu in mu vnovič pove, da se ne bo omožila z Lorasom. In je vnovič zavrnjena, le da gre tokrat korak dalje. Par korakov, bolje — ker res pade ven in Tywinu celo prizna, da sta z Jaimejem recimo temu več kot samo brat in sestra. In zagrozi, da bo to informacijo gladko lansirala, če se bodo preveč grebli za Tommena. Kamikaza, varianta. Mislim, tale zadnji GoT je res en tak father’s day special in Tywinu pisan na kožo sto na uro. Naj na tej točki izpostavim, kako zelo kul je Headeyeva v tem prizoru. Vsa čast. Mislim, saj to je ipak evidentno, ampak nič hudega, če napišem. Tywin je skratka šokiran, česar nismo vajeni, Cersei, na drugi strani, pa polna adrenalina — ki jo odpelje naravnost k bratu. Ta je najprej rahlo zadržan, ker ji nekoliko zameri debakl s Tyrionom, ampak ni zime. Jaime odrine belo knjigo gospoda poveljnika (in simbolično svojo zaobljubo) in se požgeta. Kar tam, na mizi. Ne vem, kaj in kako se jima ne izide (ker ne pokaže), ampak Jaime v naslednjem prizoru osvobodi brata. S pomočjo Varysa, Pajka, ki očitno res ničesar ne pozabi in ki dobro pozna skrivne predore in prehode Rdeče utrdbe. Zdaj, ne vem točno, kako točno sta planirala, ampak nek prepad je — med tam, kjer Jaime Tyriona pusti in tam, kjer ga Varys potem pobere. In ta prepad se izkaže za Tywina usodnega. Prva pade Shae, ki zdaj greje posteljo Tywinu in ki se celo brani z nožem. Nakar Tyrion krene še proti stranišču. Z Joffreyevim samostrelom, odnosno s samostrelom, identičnim Joffovemu — ampak po moje je kar isti, ker deluje drag in izdelan po naročilu (z zlatim lannisterskim levom, spredaj). Njuna interakcija je kar taka … Okej oče je v rahlo podrejenem položaju, prvič ker je ravno sredi nečesa, drugič pa zato, ker ima sine samostrel. Ampak se drži, in je za povrhu še sila pokroviteljski, kar mu je pač v naravi. In faše. Škoda edinole, da niso vključili prve Tyrionove ljubezni, Tyshe … V knjigi to Tyriona še toliko bolj podžge. Kakor koli; Varys je nad situacijo zaprepaden (v resnici verjetno manj, kot se naredi), ampak še vedno akcija — na ladjo in za eno izmed svobodnih mest. V zabojniku. Tu se mi dopade ta Varysov že skorajda povratek v Rdečo utrdbo in impulzivna sprememba načrta, ko enkrat zasliši zvonove. Varys je hud taktizer in vse stvari skrbno načrtuje, ampak tu gre pa kontrastno res s tistim trenutnim občutkom v želodcu, in ni povsem siguren, še potem, ko je enkrat na ladji. Njegov izraz na obrazu je precej zgovoren.

Varys

Ostanejo še Pes in Arya. In Brienne in Pod. Tega ni v knjigi, je pa smiselno. Glede na to, da sta oba para hodila po nekako istih stopinjah. Brienne uoči Aryo, ki ravno vadi z Iglo. Vprašanje: “Ali ste vitez,” je, se ve, neizbežno, ampak punci se kar poštekata. Obe sta taki atipični plemkinji, ki imata raje od vezenja in šivanja mečevanje. Ampak stvar se podre, ko se z velike potrebe vrne Pes. Pod prepozna Psa, Brienne pa s podatki, ki ji jih je natrosil Vroča potička (mimogrede, zamerim Brienne, da je pomezila krovolka 2.0 — za Aryo je bil), v obziru, prepozna Aryo. In potem so problemi. Brienne bi vzela Aryo, Arya noče z Brienne, Pes Brienne navrže očitkov, da dela za Lannisterje ((bivši) krokar vrana s črnuhom zmerja, pa to) in urnebes. Res fenomenalno skoreografiran dvoboj in verjetno eden boljših v seriji. Saj akrobacije s sulico so prima in ognjen meč je špektakel, ampak dva odlična fajterja, meč na meč, je še zmeraj top. Oziroma eden boljših, sem rekel, ne nujno najboljši. Izpostaviti velja, da je Pes nekoliko upočasnjen. Vsled tiste ugriza, ki mu ga je prizadejal Grizač, preden se je v naslednji sekundi zgrudil mrtev. Sandor postopoma podleže bolje pripravljeni (in opremljeni) tekmici. Na neki točki pred porazom ujame Rob Roy moment (ko prime za rezilo — le da je valirijski meč verjetno ostrejši od rapirja) in se še enkrat požene v Brienne, nakar ta ujame svoj Mike Tyson moment in mu odgrizne uho … nakar je počasi konec. Brienne ponori in Psa kratko malo vrže po strmini — medtem ko je pod tačas izgubil Aryo. Okej, to je nekoliko za lase. Vsaj, če se mene vpraša. Vse skupaj se odvije na razmeroma majhnem prostoru, ampak kot da so na različnih koncih sveta. Brienne in Pod se kar sprijazneta, da jima je Arya ušla, medtem ko ona sedi sto metrov nižje in se pogovarja z umirajočim Psom. Ta jo prosi, naj ga pokonča, ampak ne. Ne nakloni mu te milosti in ga raje prepusti dolgotrajnemu, mučnemu umiranju. Še en nadpovprečno kul performans, tokrat z McCannove strani. “Kill me, kill me …” Bolj kul bi bilo samo v slučaju, da bi vključili njegov očitek, češ, da ni prava volkulja, ker da pravi volkovi pokončajo ranjene živali. Sicer pa zlomljena noga. KVARNIK! Že dolgo časa (ranga deset let) se po internetu valja teorija o grobarju in golemu. Finta je sledeča; Brienne v četrti knjigi obišče nek otok pobožnjakarjev. Tam je en nadpovprečno velik grobar, ki šepa, pa še s psom, ki sliši na ime Pes se dobro zastopita. Obraza se ne vidi, ker nosi kapuco, ampak brez problema bi lahko bil to poduhovljeni Sandor. Golem, na drugi strani, pa je Frankengregor, oživljen od Qyburna. In obeta se dvoboj med Frankemgregorjem, ki se bo boril za obsojeno Cersei, in prvakom, ki ga bo izbrala Vera. Tako da ja; precej poetsko in tole zlomljeno nogo v seriji jaz jemljem kot potrditev. 90%. Ker sicer se v te detajle ne spuščajo, pa tudi Sandorjeva smrt ne bi ostala odprta. Arya pobaše zgolj Sandorjevo mošnjo z zlatom in krene proti Solinam, kjer si z Jaqenovim kovancem zagotovi prevoz v Braavos. Valar Morghulis!

Nič, za letos je to to. Sploh proti koncu sem se rahlo ubiral z objavami (zlasti zaradi šihta), ampak upam, da ni bilo prehudo. Dogajati je zdaj začelo tudi na drugih koncih interneta. Kar se slovenske GoT vsebine tiče, da se razumemo. Pižama in Anže Tomič že od lanskega leta uspešno furata podcast Glave, kjer enkrat na štirinajst dni z gosti komentirata aktualne epizode. Oziroma sta komentirala, glede na to, da je konec sezone. No, eno epizodo imata še. HBO Slovenija je pisal nek blog … Mlad portal Geeksem tudi, pa je zdajle že nekaj časa offline. To bi bilo pravzaprav bolj smotrno, da bi napisal na začetku sezone, ampak šele zdaj mi je padlo na misel. Sicer je pa zdajle, za obdobje suše, prva pomoč še vedno Winter is Coming. Tam bodo kasting najave (te bodo verjetno tudi tu, le da manj redno), tam bo vse. Se slišimo beremo!

Achtung, attenzione, KVARNIKI! v komentarjih!

9 comments
  1. huh, super zapis! res res lepo pišeš in upam,da se beremotudi ob letu osorej🙂

  2. Zares dobra epizoda, ki pa potrebuje dva ogleda. Za prvič je kar malo preveč vsega.
    Vse je bilo super. Stannisov prihod je uber epski, le ta “Stannis, Stannis, Stannis” iz knjige pogrešam. Tam je bilo to še bolj luštno. Mance je odličen (oz. igralec), tudi Jon (oz. Kit Harrington, al kako že) počasi napreduje v sami igri. Mi pa povej, tale eye contact med Rdečo svečenico in Jonom, so hoteli reči tisto kar medmrežje že dolgo trobi, da je Jon reinkarnacija Azor Ahaija?

    Bran? Hmja. Šibkejši del epizode. Okostnjaki mi pač niso sedli. Tudi Starec bi bil lahko bolj prepričljiv. V knjigi ga dobro opiše, tu je pa le kot en podzemni Gandalf. Je pa ok, da so Jojena ubil. Meni gre na živce.

    Ok, hvala HBO, Robert Strong je potrjen, nič novega, samo ne vem, kako bodo z glavo naredil.
    Zaključek s Tyrionom in Tywinom pa je pač epski. Vse super in Tyshe niti nisem pogrešal. To sem čakal, eden meni ljubših delov iz knjig, in ufilmitev je bila na nivoju. Dobra fora, Tywin – Tylose🙂

    Kaj še? Danny? Precej hudo. Ampak to je že peta knjiga, je tako?

    Brienne in Pes? Me ne moti. Koherentno in povsem dostojno umeščeno. Vseeno sem si za epski finale hotel videti še Kamnosrčno gospo. Ker to je v četrti knjigi kar lepo brat.

    Skratka, čakamo naslednjo sezono. Upam, da sledi knjigi in pridejo tudi Grayjoyi zraven. Verjetno zato Balona šparajo.😉 Pa neke najave peščenih kač dobro izgledajo. Ženske, ki naj bi jih igrale, to mislim.

    Bo pa kar veliko spoilerjev za knjigobralce. To mi sicer ni všeč, ampak jebat ga. Verjetno bomo pa veliko že pozabil, saj menim, da Bradatež pred 2018 ne bo nič izdajal.

    Daljši komentar, ampak taka epizoda to zahteva. Še to, nikar se ne potuhni za 10 mesecev. Piši, objavljaj svoje bizarne štorije. Lp

  3. Pepi said:

    Mihaslekovec; ja hvala, ane! Tak je plan.😀

    Pauc; najboljš, da gre kar po točkah, a?
    Meni “Stannis, Stannis, Stannis” niti ni manjkal. Situacija je mal drgačna, glede na to, da je v seriji velik del Stannisove vojske plačancev (oziroma vsaj tako jaz razumem — če ni z denarjem nabavil samo ladij in opreme). Z očesnim stikom Mel in Jona pa … po moje je to samo obet, da med njima v bodoče neka interakcija bo. Da bi bil pa ta pet sekundno strmenje namig na nekaj tako ekzaktnega, pa ne bi rekel. Pač, ona interpretira te prerokbe (in ima včasih s tem tudi probleme) in … Mislim, saj na podoben način je lani gledala Aryo, pa ta zanesljivo ni Azor Ahai. Kar pa ne pomeni, da nisem skoraj siguren, da je to, kar trobi po medmrežju, res.🙂

    Ja, strinjam se. S tem, da je bil to najšvohotnejši del finala. Dočim Jojen mi pa niti ni šel na živce.

    U, ja, glavo so rahlo zakvačkali že v prvi epizodi prve sezone, ko so prvič pokazali oklep kraljevega gardista. Špekuliram, da mu bodo v seriji nadomestili glavo s kakšno novo. Je bila na nivoju, ne? Kar kul standoff. “Lord Tywin Lannister did not, in the end, shit gold.”

    Pri Dany je to že peta knjiga, ja, ampak dejansko za adaptacijo ostane še precej materiala, po moje skorajda za celo sezono (samo pete knjige). Odvisno, kako progresivni bodo.

    Potrpljenje. Čeprav, če je ne bo še v peti sezoni, bo to počasi tudi meni pošlo.

    Ja, tole s Greyjoyi in peto sezono … mal mi je sumljiv, ker Dornija je že ful najavljena (z nekje petimi potrjenimi novimi liki), Železni otoki pa še nič. Je pa res, da je še zgodnja faza — prezgodnja, da bi delal kakršnekoli zaključke.

    Po eni strani je meni kul, da bo sezona precej frišna tudi zame. Po drugi bi imel pa raje prej knjigo. Ne dopade se mi, da je serija tako povozila Martina, čeprav kriv je seveda izključno on.

    Potuhnil se zanesljivo ne bom (sploh pa ne za 10 mesecev), bom pa najbrž spet nekoliko manj reden.😀

  4. Ana said:

    Če komentiram epizodo tako, da se delam kot da nisem prebrala knjige mi je bila super, za malenkost skoraj preveč materiala, kot da bi še rabili kakšnih dodatnih 10 minut, ampak sej ok, kar so nam ponudili je bilo super.

    Če pa pogledam z vidika bralke, me je pa vseeno nekaj stvari zmotilo. Pa sej ne mislim iti v detajle. Namreč knjiga je le knjiga, serije in filmi pa čisto nekaj drugega, ampak vseeno. Moram rečt, da mene pa je zmotilo, da niso omenili Tyshe, ker to je Tyriona v bistvu še najbolj “podžgalo” da je šel do očeta, da bi ga povprašal kaj je naredil z njo. Poleg tega pa bi se moral z Jaimejem spreti in mu povedati kako ga je Cersei varala v njegovi odsotnosti in je posledično vplivalo na Jaimejev kasnejši razvoj in odnos s Cersei, ko odide iz Kraljevega pristanka. Predvsem slednje mi je manjkalo v epizodi, ampak to so bojda priredili, ker naj bi Jaime odšel v Dornijo in tako črtajo Arysa iz zgodbe.

    Potem Branova zgodba, ki so jo po moje malo falil, v mislih imam predvsem te skeletone, ki so me spominjal na une iz igre Heroes of might and magic (če kdo pozna😉 ) in pa tiste magične ognjene krogle, ki so zgledale res poceni. Jojenova smrt me mi zmotila, ampak način umiranja je bil res smešen, na začetku sploh nisem dojela da ga nekdo ubija. Tistga starca bi tudi lahko bolšje zrihtali, da bi vsaj izgledal nekaj posebnega.

    Zadnje kar me je zmotilo, pa je kako Gregor mirno leži na postelji, ko bi moral kričat od muk, da se ga sliši po celotnem gradu, predvsem zato, ker potem čutiš neko zadoščenje za Rdečega gada.

    No tako sem sama doživela knjigo, morda jo je kdo drugače, sej pravim pač čar knjige naredi svoje in nočem zdej izpadet kot “bookreader” ampak so pa vseeno momenti, ki pomembno vplivajo na razvijanje posameznih likov.

    Pa še pozitivne plati:
    Dany oz. Emilia je bila fantastična. Izjemno čustven moment, prav čutila sem njeno bolečino.

    Še Brienne in Pes. So pa super speljali dvoboj, res mi je bil všeč, kljub temu da ga ni v knjigi, pa vseeno kot neka dodana vrednost. Veličasten dvoboj na velikem platnu. Arya odide in super zaključek in uvod za nov začetek, novo sezono. Valar dohaeris.

    paucstadt: a to pomeni, da se nam 2018 obeta nova knjiga? Je že kaj znano?🙂

    Pepi, hvala ti za vse zapise. Super smo komentirali in se zabavali teh 10 (11) tednov 🙂

  5. Pepi said:

    Za malenkost skoraj preveč materiala, je kar res, ampak ni tako hudo kot lani. Vsaj kar se mene tiče je letos kar znosno — ampak ja, deset dodatnih minut bi bilo kar na mestu.

    No, saj o tem glede Tyshe se kar strinjava. Čeprav po drugi strani je pa že sto let od njene zadnje omembe … Kaj pa vem. Kul bi bilo, če bi jo vključili, razumem (oziroma vsaj mislim, da razumem) pa, zakaj je niso. Brata bi med seboj lahko sprli, sploh, ker je Cersei v prvi sezoni imela tisto seanso z Lancelom, ampak po moje ju jim je bilo kar škoda spreti, zdaj, za finiš. To o Jaimeju v Dorniji sem pa tudi jaz slišal, ja. Čeprav eden izmed vitezov kraljeve garde je bil na čolnu z Myrcello, ko je ta odplula za Dornijo. (Če se prav spomnim.)

    Haha, HoMM sem igral, ja — dvojko, trojko in štirico, najbolj — in vem, kaj misliš. Čeprav, ajde, jaz skelešne sprejmem. Bolj na živce mi gre generičnost Trookega vrana.😀

    Uf, na 2018 se računa? Jaz kar malo upam, da bo prej, no, čeprav švoh kaže. Še tiste chapterje, ko GRRM spravi izpod peresa, imam občutek, da jih potem takoj bodisi objavi na spletu, bodisi prebere na kakšnem srečanju — in tako v strnjeni obliki ravno tako najdejo pot na splet. Dejansko je luč sveta zdaj ogledalo že reci, piši devet poglavij. Nekaj od tega jih je dostopnih v celoti, nekaj pa samo v obliki obnov. Čeprav po drugi strani pa se nekaj šušlja, da bi knjiga znala iziti proti koncu 2015. Ali pa 16.

  6. Kar se knjige tiče: nazadnje sem bral od dokaj verodostojnih virov, da ima starec spisanih okoli 500 strani. Knjiga naj bi jih vsebovala 1100. Oz. bila naj bi najdebelejša, tako da…🙂

  7. Pepi said:

    Cjooo, ta Martin. Jaz še kar mal upam, da bo drug let, no.😀

  8. Pepi said:

    Ne spremljam več tolik, kot včasih, tko da nisem vedel in hvala za info … ampak je imo blo foreshadowed. Vse skupi je postal mal preveč vpeto v omrežje Fansided, pojavl se je en kup novih piscev (izmed katerih so eni čist pod visokimi standardi, ki jih je nekdaj držal WiC) … nasploh se mi zdi, da so kvantiteto postavl pred kvaliteto. Če prav pomislm, je mogoče tud to razlog, da ne spremljam več tolk, kot včasih. In očitno (oziroma kot pravjo) je šlo starim piscem to v nos; novi so bli pa tud prec užaljeni. Okej, nova stran … mal me skrbi, tbh. Glavni urednik (Phil aka Winter is Coming) se je umaknu že pred časom (ker se mu je baje zgodu lajf), ostali štirje pa, medtem ko so carji vsak na svojem področju (HMR statistika, Ours is the Fury razne novice, zlasti v povezavi s kastingom, FAB intervjuji, Oz unsullied zadeve) … jim bo po moje manjkal Phil kot neka gonilna sila. No, sej mogoče se pa z novo stranjo vrne tud on.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: