Igra prestolov – Visoki vrabec

Dobra epizoda. Všeč mi je, da se tempo zlagoma stopnjuje — dasiravno nihče (ki si tega ne bi zaslužil) ne umre.

Naslovi in prelivi
Te teme (odnosno teh tem, če nanju gledam individualno) se vsako leto dotaknem vsaj enkrat. Uvodna špica, naslov epizode, prehodi med sekvencami … Vse to so orodja, ki jih režiserji s pridom izkoriščajo za blaženje heterogenosti serije. Ker bodimo realni; Igra prestolov je raztresena kot kurji futer. In če uvodno špico to pot pustim ob strani (ker je ipak tako odlična in ažurna kot vselej) … Naslovi epizod. Zdi se mi, da so bili nekdaj abstraktnejši in s tem širši in so (ne zmeraj, ampak pogosto) služili kot nekakšna osrednja nit epizode. Drugi sinovi, recimo. Poljubljeni od ognja, Zima prihaja … Drugi sinovi so imeli precej opravka z dejanskimi drugimi sinovi (Stannis, Tyrion …), v Poljubljenih od ognja je bilo precej ognja in rdečelasih deklet, ki se rade naslajajo ob nevednosti sogovornikov, v Zimi prihaja smo prvič spoznali Starke in bele hodce, ki so nam dali občutek, da Starki ne nakladajo …

Hiša črne in bele, na drugi strani, je bistveno bolj specifična. Visoki vrabec še bolj … Kaj drugega se lahko skriva za naslovom Visoki vrabec, kot Visoki vrabec, ki ga, mimogrede, pričakovano odlično upodobi Jonathan Pryce. Okej, štorija sama po sebi je zdaj bistveno bolj streamlajnana, kot je bila takrat in uporaba naslovov za ta namen verjetno ni več tako nujna. Ampak jaz imam rad premišljene naslove in Visoki vrabec to žal ni. In še nekaj v zvezi z naslovi. Hiše črne in bele je bilo danes bistveno več kot zadnjič … Visoki vrabec pa je bil v tej epizodi zgolj in samo nakazan. Kot bi bili naslovi zamaknjeni za en teden. Mislim da vem, kaj je razlog. Razlog je v montaži. Veliko je koščkov materiala, ki so bili na neki točki planirani za to epizodo in kasneje prestavljeni v drugo. V tretji sezoni, recimo, so naslov ene epizode posledično spremenili kar dvakrat — ker je tekom produkcije izgubila vse koščke, zaradi katerih je dobila prvi in potem še drugi naslov. Jaz mislim, da bi bila sprememba nekaterih naslovov tudi to pot na mestu.

Iščem alternativo … Ne najdem alternative. Kar najbrž jemlje kredibilnost moji litaniji o naslovih. U, okej, že vem. Moj naslov za to epizodo bi bil Nihče — ta naslov bi zajel Cerseijino pojemajočo moč, valda Aryin trening, Theona, ki je bil (med drugim tudi) ob identiteto in nenazadnje tudi vrabce, ki so se vsaj do neke mere distancirali od svojega posvetnega jaza. Ampak okej. Nima veze.

Prehodi med sekvencami, na drugi strani, so pa kul (Brienne o Stannisu, recimo, naslednja sekvenca Stannis). In ja, živimo v svetu, kjer je kritika dolga tri odstavke, pohvala pa tri črke.

Drgnjenje pritlikavcev po glavah
Če ti v Volantisu manjka sreče, poiščeš najbližjega pritlikavca in ga podrgneš po temenu. In s tem očitno izpiješ srečo dotičnemu pritlikavcu, saj ga potem ujame izgnani vitez. Ne vem pa, zakaj jim srečo pije Hank Schrader iz Breaking Bad-a. Teorija. Schrader je inkognito, na lovu za preprodajalci. Pripravil se je tako, da je prebral vseh pet knjig Pesmi ledu in ognja. Ena izmed redkih stvari, ki si jih je zapomnil je ta volantinska šega, ni pa predvidel, da je ustvarjalci serije morda ne nameravajo implementirati. Zato je zdaj edini človek v Volantisu, ki to počne. Ki pritlikavce drgne po temenu. Vsi ga gledajo, vsem se zdi čudno … Ampak on tega do te točke še ni opazil. Luknja v tej teoriji bi lahko bila edinole, da je Volantis (verjetno) precej daleč od Albuquerqueja in s tem verjetno ne več pod jurisdikcijo tamkajšnje policije.

schrader

Poroka
Jebela, ne vem. Ne vem, ali se mi poroka med Sanso in Ramsayem zdi smiselna. V knjigi je ni in predstavljam si, da do nedavnega tudi za serijo ni bila planirana. Zakaj tako mislim. V drugi sezoni in v tretji sta bila nakazani še dve večji severnjaški hiši, Manderly in Dustin. V knjigah imata obe (še kar) veliko vlogo pri recimo temu boltonskem (ne)primežu Severa. In potem, med tretjo in četrto sezono, odnosno še kasneje, špekuliram, je eden izmed scenaristov prišel na idejo: “Kaj pa, če bi v Zimišče poslali kar Sanso?” Na ta način so res združili dva dela zgodbe in ja, res je tudi, da Mezinček in Sansa lahko do neke mere nadomestita severnjaško gospodo — ampak kar se mene tiče, so tu precej tvegali. Priznati moram, da mi gre na živce že sama odsotnost Wymana Manderlyja, ki je eden boljših likov v peti knjigi.

Poskušam si predstavljati, kakšna je dejanska situacija pri Boltonih. So v Zimišču. Razpolagajo samo s svojo vojsko. Severnjaška gospoda jim sicer (dasiravno nerada) plačuje davke, ne vem pa, kako je z njihovo vojsko. Kje so Freyi? Razen Walde jih ni zaznati. Boltonov zaveznik je zdaj Petyr Baelish. Hm, hm, hm. Okej, saj z Rooseovega stališča niti ni sporno. Ima zaveznike, ki jim (upravičeno) ne zaupa najbolj. V bistvu nič drugače, kot v knjigi. Sporno se mi zdi z Mezinčkovega stališča. Oziroma sporno morda ni prava beseda. Izhajam iz tega, da jaz Sanse ne bi peljal Boltonom — je pa res, da jaz nisem tako brihten kot Baelish, ki je najbrž tudi tokrat vsaj tri korake pred vsemi.

Nič, končno sodbo (ali je ta poteza genialna, ali kretenska in nelogična) bom odložil. Za dva ali tri tedne, oziroma za kolikor bo pač potrebno. V vsakem primeru je moj pogled rahlo priprt in sumničav.

Mimo teh dvomov pa brez pripomb. Dopade se mi dinamika Roose-Baelish, dopade se mi dinamika Sansa-Baelish … Dopade se mi, kako Mezinček potolaži Sanso, ko mu ona potoži, da je Roose Bolton izdajalec in morilec. “Ni panike, saj se ne boš poročila z Rooseom, temveč z njegovim sinom.” Vau. Jaka tolažba. Očitno narod ne ve, kak monstrum je v resnici Ramsay. Oziroma ne bi se čudil, če Mezinček celo ve, pa mu je vseeno. V vsakem primeru bo ta nit štorije še zelo zanimiva. Če ne drugega zato, ker sta v Zimišču še dva wildcarda; Theon in Myranda, Ramsayeva bejba. Pa služkinja, ki zelo očitno še ni pozabila Starkov.

Ser Alliser Thorne
Redki so slučaji, ko lahko rečem, da je televizijska verzija nekega lika boljša od knjižne. No, niti ne tako zelo. So pa toliko redkejši slučaji, ko lahko rečem, da je televizijska verzija nekega lika res svetlobna leta pred knjižno. Serija sera Alliserja opremi vsaj z eno dimenzijo, ki je v knjigi nima. Kot lik je zaenkrat genialen in (kot bralec) dejansko ne vem, kaj pričakovati. Thorne je eden izmed ljudi, čigar tišine so nevarnejše od besed in serija to dejstvo (za moje pojme) izvrstno predstavi.

Vsi vemo, kako je, če dobiš (pa čeprav samo v kakšni internetni debati) zaveznika, ki ti gre na živce. In bi raje videl, da je tvoj nasprotnik, ampak hudiča, drugih zaveznikov nimaš. Jaz bi rekel, da Thorne nekako tako gleda na Janosa Slynta. In se ne sekira preveč, ko gospod poveljnik Slynta pozove ven, na kratek sestanek. Slynt se je namreč že večkrat, tudi v Thorneovih očeh, izkazal za človeka, ki ne zna nič. In tega ne vlečem iz lufta, pa čeprav Thorne Slyntu nikoli nič ne reče. Na njegovem izrazu je bilo večkrat, tudi v prejšnji sezoni, zaznati neodobravanje akcij gospoda Janosa. No, po drugi strani pa bi rekel, da Thorne to eksekucijo jemlje kot še eno stvar, ki jo lahko zameri Jonu. Ki jo z veseljem zameri Jonu. “Točno sem vedel, kaj bo, ko bo izdajalčev pankrt poveljnik. Najprej bo totalno razredčil moje ljudi. To se zdaj dogaja.” Tisti ciničen sploh me ne preseneča odnos, ki smo ga v Sloveniji (s strani politikov, sploh v kontekstu, ko kritizirajo svoje kolege) še kako vajeni. Kudos, v glavnem. Tudi igralcu, Owenu Tealu, ki je v zgodnjih stadijih produkcije nadomestil Dereka Halligana in ki ga šele zdaj začenjam zares ceniti.

Thirbe

“A boste en glaž vina? Za nas je še malo prezgodaj.”
Auč. Cerseijina nagnjenost k promilom očitno ni ostala neopažena. Brezveznost funkcije kraljice matere je bila v tej sezoni izpostavljena … večkrat kot v vseh sezonah prej, zdaj pa smo ji končno priča v praksi. Kraljica bi jo najraje deportirala nazaj v Livarsko skalo. Če bi vedela, da v Vaes Dothraku obstaja odlagališče bivših khaleesi, bi nedvomno agitirala, da se jo pošlje tja.

2 comments
  1. hej hej, ravno sem razmišljal: kaj če bo mezinček tisti, ki bo zrušil zid? Zdaj je na severu, glede na njegov pedigre lahko pričakujemo, da bo boltona mimogrede pojedel, in še bolj severno ga čakajo tri sovražne armade: stane, divježi in črnuhi. za njega bi bilo idealno, da podre zid, WW mu pojejo nasprotnike, in sam se lahko z armado vseh severnjakov “zbeži” na jug, uradno zbeži, neuradno pa gre na pohod na pristanek.

  2. Pepi said:

    Zj ne vem, kako je v televizijskem kanonu, ampak v knjigah ni tok simpl zrušt Zidu. Brandon Graditelj, k ga je postavu, je pr gradnji uporabu čarovnijo … Edin znan način, da ga zrušš, je, da pihneš v artefakt, k se mu reče Joramunov rog (in obstaja, al pa ne obstaja). Oziroma še ena caka je v reklu, da bo “Zid stal, dokler bodo možje Nočne straže true” (se bo porušu, če ne bodo več?).

    Razen tega pa mislm, da niso beli hodci niso nobenmu v interesu, ker se ne bojo razlil samo po Severu, ampak po celem svetu. Plus to, da Mezinček na tej točki pomoje sploh ne verjame vanje (tko k velika večina).

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: