Igra prestolov – Dar

Močna epizoda, jebela, se vidi, da gremo proti koncu sezone.

Epizoda v epizodi
Igro prestolov delim na dva dela. Že dlje časa, ampak šele zdaj opažam, da se mi to res dogaja — in da to ni nekaj abstraktnega, temveč z lahkoto opredelim. Igro prestolov (vsako epizodo posebej in vse skupaj) zadnje čase delim na severni del in južni del. Pri čemer je severni del vse dogajanje, severno od Grla, južni pa vse, kar ni severni. Nekako implicitno sem to definiral že v nekaterih prejšnjih zapisih, ampak toliko, da je uradno.

Saj ne, da je to kaj prida pomembno, a vseeno hočem, da je v zapisniku. Celotni severni del se mi to pot zelo — presenečenje — dopade. Pa ne samo zato, ker je kul, temveč tudi, ker je homogen kot še nikoli. Dejansko daje vtis epizode v epizodi. Deloma najbrž zato, ker je na kupu in ne razmetan po celotni minutaži, deloma pa tudi, ker se vse sekvence tako lepo prelivajo. Začnemo pri Zidu, Jonovo slovo, Aemonovo slovo, gremo v Zimišče, kjer imajo one mučke s svečo, nakar nazaj k Zidu, kjer je fokus ravno tako na sveči … Kar hočem reči je točno to, kar sem dejal v stavku pred. Vse se lepo preliva. In prav je tako. Gledalec na tej točki potrebuje ta vtis. Kar seveda ne opravičuje nekaterih scenarističnih (za moje pojme) felerjev, ki so nastali kot strošek določenih poenostavitev, ampak okej. Pustimo. V resnici se tudi sam ne morem povsem odločiti, kje je meja med dobrodošlim streamlajnanjem in nedobrodošlo moronizacijo — kar je gotovo razvidno tudi iz dejstva, da (bolj ali manj) iste stvari enkrat hvalim in spet drugič kritiziram.

Ne bi se pritožil, če bi bila celotna epizoda zgolj severni del. Tako.

Nihče ne pričakuje vrabčje inkvizicije
Ne glede na vse, kar sem povedal (ali pa vsaj govoril) do te točke … Največji dar tokratne epizode je Kraljevi pristanek z Visokim vrabcem na čelu. Aretacija kraljice matere je eden tistih trenutkov … Eden tistih trenutkov, ki (zame) opredeljujejo Pesem ledu in ognja. Če sem med branjem dotične veselice od veselja strigel z ušesi, sem med gledanjem serije … Recimo, da takisto strigel z ušesi, dasiravno sem dogodek že pričakoval. Ker bodimo pošteni; Cersei je ta svoj reckoning prosila vse od svoje prve pojavitve, bodisi na papirju, bodisi na ekranu.

Še prej je tu nekaj nejasnosti. Mezinček Olenni obljubi mladeniča, kot ga je obljubil (in priskrbel) Cersei. Zdaj, serija daje vtis, da je ta mladenič Lancel — ker ga Visoki septnik nemalo zatem pač pokliče na soočenje s Cersei. Ampak kakšen smisel ima to? Lancel ipak nima nič z Mezinčkom, celo ne mara ga. Kaj konkretnega je torej Mezinček tu sploh zrihtal? Ne rečem … Nekomu prodati nekaj, kar sploh ni tvoje, je umetnost, ampak ali je to res to? Ali pa je v igri še nekdo tretji, ki kani pričati v prid Tyrellovih? Plus precej predrzno, da Trnovi kraljici (posredno) prizna, da je bil Olyverja k Cersei napotil on (kar do te točke niti ni bilo vzpostavljeno). Bog ve, ali se je pred gospo Olenno od treme zakvačkal, ali samo spet ni mogel iz svoje kože. Kadar je govora o njegovi (Mezinčkovi) TV inačici, je med prvo in drugo možnostjo zelo majhna razlika.

Zabavno je gledati, kako se stvari podirajo v namišljenem svetu, namišljenim likom, kljub temu, da sam nisem za verski (in bilokakšen) fanaticizem. Zabavno, kako hitro Visoki vrabec preraste Cerseijin hobi projekt. Predvčerajšnjem postane visoki septnik, včeraj dobi vojsko, danes pa pozapre celotno kraljevo družino. Vse skupaj tako hitro in nenadoma, da nihče sploh ne reagira. Ne zares. Kot na avtobusu, ko nekdo prdne in se vsi samo spogledujejo in čakajo, ali bo kdo kakorkoli reagiral — česar pa seveda nihče ne stori, ker kdor ga zvoha, tist ga spoha.

In dejanska aretacija? Kot rečeno odlično. Vse od kraljičinega pojemajočega nasmeha, do dvometrske nune, ki jo začopati in nenazadnje do Visokega vrabca, ki v podobi Jonathana Pryca (po pričakovanjih) krade prizor za prizorom — navzlic dejstvu, da mu tako Diana Rigg kot Lena Headey zelo uspešno konkurirata.

unella

Meereenski vozlič
In Nina Gold we trust. Itak. Ampak kak terciarni lik, ki se v kadru pojavi za minuto, dve, tri (tri so že luksuz), človeka še vedno preseneti. Tako kot sta se v tretji sezoni pojavila Locke in Karl in še pred tem Salladhor Saan in Vroča potička, sta se zdaj kot strela z jasnega šef borilne arene Yezzan in gusarski sužnjar Malko. Vsi ti liki so dovolj zanimivi in karizmatični (dejansko bolj, kot marsikdo od nosilcev), da je včasih prav škoda, da so tako v božju mater periferni.

Jorahove reference, ki jih strankam proda Malko, so eden zabavnejših delov epizode. Da se je čez obzidje pognal z ognjenim mečem (v resnici se je Thoros), da je ubil khala Droga … Tako se prodaja in tako se tudi proda.

Dopade se mi to cinično stališče do Danyjine osvoboditve sužnjev, ki ga tako očitno zavzema serija. To se je začelo že lansko leto, ko jo je starec prosil, ali se lahko proda nazaj gospodarju. Zdaj pa situacija. Sužnjelastništvo je v Meereenu prepovedano, dočim samo lučaj od obzidja — trgovina nemoteno teče dalje. Da se izpolne zakonsko predpisani minimum, kupec kupčiji kar na licu mesta izplača nek simboličen pavšal in to je to. Kot mlademu diplomantu mi je situacija dokaj znana.

Kak je to strup?!
Samo da povem. Vse v Dorniji je to pot mejčkeno bolj okej. Malo zaradi Tyene (mimogrede, punca je stara samo 18, jebemomast — bili so časi, ko sem tekom podobnih raziskav vselej ugotavljal, da so igralke bistveno starejše, tako od lika, ki ga upodabljajo, kot od mene), malo pa zaradi v glavnem zaradi Tyene.

Valda, Bronn je bil zastrupljen. S strupom, imenovanim počasno slovo — ki, ko enkrat začne sekati, useka zelo na hitro. S čimer v obziru bi bilo verjetno primerneje, če bi ga imenovali odloženo slovo. Razen, če je bil Bronn v resnici vseskozi rahlo pod vplivom. Jaz, naprimer, kadar sem pod vplivom denimo cvička (še eno počasno slovo) ravno tako začnem peti, tik preden ugasnem. Ne vem, zakaj. Morda zadnji zdihljaji … Tudi moister Aemon je bil precej zgovoren, preden je … Auč. Prekmalu?

… … …

Zdajle vnovič berem gornji odstavek in priznavam, da je rahlo zašel. Moister Aemon (ki ga je od prve sezone naprej konsistentno upodabljal veteran Peter Vaughan) je bil v redu možakar in ni najbolj na mestu, da njegovo slovo omenim samo usput, ko razlagam o tem, kaj počnem, ko kaj spijem. Njegova straža je zdaj končana. Je pa fina vez, ne? Dve zgodbi z dveh malodane nasprotnih koncev sveta, združeni v treh povedih.

Zapadel je prvi sneg
Joj, ta Brienne. Da objasnim. Če je Sansa v stiski, samo postavi svečo na vrh enega izmed zimiških stolpov in okrepitve bodo prišle. Prvo kot prvo Sansa nima prostega prehoda po Zimišču (zakaj bi kdorkoli predvideval, da ga bo imela?) in drugo kot drugo … Zunaj je sodni dan. Snežni metež, z vetrom in z vsem, kar spada zraven. Kako dolgo bo zdržala sveča in ali se bo sploh videla dlje od enega metra? Tam verjetno piha tudi, če ni snega. In zdaj … Kaj? Brienne namerava čakati tam, v tistem bufetu, vse dokler ne uzre lučke? Zaenkrat, vidim, so reševali tako, da so vidljivost napravili nekoliko boljšo, kot bi bila v teh pogojih v resnici, ampak … Slabo planiranje. Cicifej in fuj. In mimogrede … Zakaj Sansina kolegica stara mma nasanka? Saj nima nič s to svečo. Njen predlog, okej, ampak kdo je povedal Ramsayu?

implied facepalm

Pol centimetra snega. Ajde, mogoče en centimeter. Stannisova vojska klecne, 40 konjev mrtvih, ena izmed najetih skupin plačancev dezertira … Kaj šele bo? Se vidi, da narod na naši strani Zidu ni vajen zime.

2 comments
  1. Dober del, morda kar najboljši. Aemona bo škoda. Mi je pa všeč referenca na Egga. Vsaj jaz kot bralec Viteza sem lepo zastrigel z ušesi. Ni barka in ni pot v Citadelo, ampak ok izpeljana zadeva po mojem.

    Boltoni in Sansa so itak na vrhuncu to sezono. Tale scena s svečo je znotraj zidu močna, zunaj morda res hecna. Ampak tista olupljena mamca…. uf… teli Boltoni… Dobro prikazano in komaj čakam, da jih Stannis poseka. (če jih, seveda)

    Rdeča svečenica ga biksa. Povem ti, da če zakurijo malo Baratheonko, da bo kriza. Ampak očitno gremo v to smer.

    Tyrion in Jorah sta še vedno zanimiva, komaj čakam naslednji del, da vidim kako bo njuno srečanje izgledalo. Spet odmik od knjige, ampak… no, morda pa še vedno pride zmaj, kdo ve.

    Zmaga pa seveda za septnika in kraljico regentko. Kako vrhunsko odigrano, posneto in izpeljano. Kako lepo ji izgine nasmešek iz obraza, fantastično. Blizu knjige.

    Skratka dober del (končno) in čakamo na zadnje tri.

  2. Pepi said:

    Vsekakor upam, da jih Stannis res poseka. Tale Melisandrina prerokba (na obzidju vid sebe in spust boltonskih praporjev … dejansko nič konkretnega o Stannisovi zmagi) je milo rečeno sumljiva. Vsekakor, če faše tamala, pol bo v plamenih tud internet. Ampak pomoje ne bo. V najslabšem primeru jo bo (mislm in predvsem upam) rešu Davos.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: