Zbogom, sir Christopher Lee

Saruman

Enajst let sem bil star, ko sem prvič, v kinu, gledal Gospodarja prstanov. Kot mulc sem vedno navijal za negativce; zdaj, v retrospektivi, najbrž pretežno zato, da bi kljuboval vrstnikom. Seveda sem potem navijal za Sarumana, pa čeprav tega nisem znal (in pravzaprav še vedno ne znam) obrazložiti bolje kot: “Ker mi je car.” Leto kasneje sem, takisto v kinu, gledal še Napad klonov. Tudi grof Dooku mi je bil car — s tem, da takrat sploh nisem vedel, da ga igra isti igralec kot Sarumana.

Še kakšno leto je minilo, preden sem vse skupaj poračunal in ugotovil da oba lika igra isti igralec ter da je gospodu ime Christopher Lee. To informacijo sem potem spravil nekam v male možgane in jo tam pustil še nekaj nadaljnjih let, vse tja do mojega petnajstega leta. To je obdobje, ko človek (bolj ali manj uspešno) išče svojo identiteto in jaz, naprimer, sem to počel tudi preko glasbe. Veliko kolegov je bilo metalcev, zato mi je bila ta zvrst pri roki. In ko nekega večera takole raziskujem sceno … Naletim na znan obraz. Christopher Lee. Poje z ansamblom Rhapsody. Poslušal — večkrat — in ostal. Takrat sem postal fan in vse potlej redno spremljal novice o njegovih novih projektih in obenem pridno gledal njegove starejše filme.

Danes imam še dober teden do petindvajset in izvedel sem, da je gospod preminil. Žalosten dan. Bil je velika karizma velikih ekranov, dober človek in nenazadnje tudi del mojega (poznega) otroštva. Naj počiva v miru in iskreno sožalje vsem svojcem.

Ker je bil car.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: