Igra prestolov – Vojni plen

Vse do ognjenega konca (epizode Igre prestolov se pogosto končajo ognjeno) bolj miren del. Tak, ki malo umiri clusterfuck, ki ga je nastavila Kraljičina pravica. Epizoda je tudi kakšnih deset minut krajša od najkrajše epizode (sedme sezone) doslej. Generalno uživancija, brez nekih groznih nesmislov — če seveda odštejem vnovično pretirano fleksibilnost prostora in časa. Ne, saj ne. Vojni plen je glede tega dokaj clean. Omenjam predvsem zato, da lahko zdaj rečem: “U, ko smo že ravno pri tem; imam dobro novico.” Ta teden sem nekje (pojavilo se mi je v facebook feedu) prebral, da bo osma sezona spet nekoliko linearnejša. Vsaj časovno. Pa ravno navadil se bom.

Zlati lev ponovno zlat

Napad z agendo, ki so ga bili zadnjič izvedli Lannisterji, pojačani s Tarlyji, je uspel. Proti Kraljevemu pristanku zdaj potuje dooolga karavana vagonov, vozov ter ostalih tovornih sredstev, ki tovorijo praktično vse, kar je bilo v Dalji vrednega. Zlato, za potešitev Železne banke, in hrano, za potešitev lakote. Za slednjo sta zadolžena mali in veliki Tarly, ki pridno praznita kašče kmetij in utrdb celotne Dalje. Protagonista odprave sta seveda direktor za vojsko, Jaime, ter Bronn, ki vnovič preizkuša znamenito lannistersko geslo. Tokrat mu je plačilo vreča zlata, ki je okej — ni pa grad. On bi najraje kar Visoki vrt, ampak ga Jaime odvrne z argumentom, da je med vojno z gradovi en sam križ. Vzdrževati jih je treba, braniti, stroški … Jeba.

Dobre novice medtem že komentirata bančniški odposlanec Tycho Nestoris in Cersei. Prvi je nad kraljičino učinkovitostjo enostavno navdušen. Čisla jo celo prek Tywina — čigar ravno učinkovitost je bila ena od lastnosti, ki so ga najbolj opredeljevale. Tycho v nadaljnji diskusiji izrazi željo po kontinuiranem sodelovanju s Krono in predvsem nje trenutno nosilko. In kot že nekajkrat prej, ko se je razpravljalo o načinih, kako potencialno posojilo Železne banke pretopiti v vojaške kapacitete, je tudi zdaj omenjena Zlata združba. Tokrat zares.

vlcsnap-2019-03-24-20h03m05s447

Nedovi

Žarometi se zdaj usmerijo v Zimišče, kjer smo priča zanimivi izmenjavi med Mezinčkom in Branom. Zanimivi zato, ker je to verjetno prvič v zgodovini serije, da se Mezinček pogovarja z nekom, ki je z dogajanjem v Zahodnjem bolj na tekočem kot on. Ki je z dogajanjem v Zahodnjem na tekočem vsaj toliko, kot (zelo pozoren) gledalec. Baelish Branu izroči bodalo iz valirijskega jekla, ki ga je vihtel oni you’re-not-supposed-to-be-here model, ki ga (takrat komatoznega Brana) je vsa ta leta nazaj skušal umoriti. V bistvu ne vem, a je serija to potem kdaj naslovila? Mislim to, kdo je najel tega morilca? Mislim, da knjige tudi ne neposredno, ampak če se ne motim, je tam zelo močno nakazano, da je to storil Joffrey, ki je preslišal svojega kvazi-očeta Roberta, kako se mu zdi smrt boljša od pohabljenosti in ga je s svojim dejanjem želel zgolj impresionirati. Me zanima, če bo serija to kdaj naslovila. Ker, kot zdaj pove Mezinček — na nek način je prav to vprašanje zanetilo vojno petih kraljev. In bi bilo škoda, če ostane v zraku.

Mezinčkovo (in zdajle moje) nakladanje prekine Bran z znamenitim citatom: “Kaos je lestev,” ki gospoda Baelisha vsaj malo vrže iz tira. Zelo nedvoumno mu namreč namigne, da morda le ni najpametnejši lik v sobi. Na Mezinčkovo srečo pogovor prekine Meera Reed, ki se pride od Brana poslovit — gre domov. Slovo ni neprijazno, je pa dokaj hladno. Zakaj, Trooki vran enostavno nima kapacitet za sentimentalnost.

Domov prispe Arya, za dobrodošlico pa ji dva dokaj posrečena Winterfell’s finest stražarja namenita dokaj neprijazen: “Fuck off!”. Mislita namreč, da je Arya že zdavnaj mrtva in tudi naštevanje dejansko zdavnaj mrtvih nekdanjih članov zimiškega gospodinjstva ji ne pomaga kaj prida. Sekvenca je zastavljena dokaj komično in ni mišljena kot nek resen zaplet. Arya stražarja tako z relativno lahkoto prepriča, da ji uredita avdienco z vršilko dolžnosti šefa Zimišča in sestri se kar naenkrat znajdeta v kleteh Zimišča, pred kipom svojega rajnega očeta — ki je Seanu Beanu še kar podoben, no. Sta krivični, ko pravita, da mu ni. Uboga Sansa. Prejšnjič jo je s svojimi novimi močmi freak-outal novi Bran, zdaj pa je tu še Arya, ki ji že v drugi ali tretji sapi omeni svoj spisek ljudi, ki jih kani umoriti.

Sledi nostalgično srečanje vseh treh še živečih otrok Neda in Catelyn Stark. Nazadnje, ko so bili takole na kupu, so se podili po Zimišču, se zabavali in si šli na živce s svojimi foricami, a zdaj je drugače. Zdaj so vsi praktično odrasli in jaded od življenja. Vsak izmed njih ima za sabo svojo pot. Vsaka od teh poti je edinstvena in neverjetna, a hkrati nobena nič manj trnova od druge. Bran Aryi pokloni bodalo, ki mu ga je malo prej poklonil Mezinček, češ da kripelj s takim orožjem nima kaj. Čehova puška, pa to.

vlcsnap-2019-03-24-12h00m36s116

Vsi trije sorojenci se počasi vrnejo med ljudi, Brienne, ki jih medtem uoči, pa se na obraz prikrade nasmešek. Obljuba, ki jo je dala (takratni) gospe Stark vsa ta leta nazaj, je zdaj nekje izpolnjena — čeprav je bil njen doprinos suma sumarum bolj uboren. Pod in Bri vadita mečevanje, ko se jima približa Arya, ki si — vedoč, da je Brienne premagala Psa (in to je dosežek!) — želi vaje z Brienne. Ugodi ji. Kljub inicialnemu obotavljanju. Ugodi ji in ugotovi, da se Arya ne zajebava. Hja. No. Spet smo tam, ane. Kako lahko ena Arya skoraj premaga Brienne, ki je ta trenutek verjetno najboljša mečevalka v seriji? Okej, da se za trenutek postavim na stran produkcije; Brienne se v življenju najbrž še ni mečevala z braavoškimi vodnimi drsalci. Poleg tega verjamem, da se bori z vsaj malo rezerve. Ker je Arya pač ta ista Arya, ki jo je dolžna varovati — in verjetno ne bi bilo baš posrečeno, če bi jo poškodovala med sparingom. Tretja stvar pa … Ja. Trenira se s topim orožjem. Bri to spoštuje, Aryi je pa vseeno. Sigurno pa je na Aryini strani tudi element presenečenja in v mojem miselnem kánonu ni šans, da bi Arya še enkrat izenačila (ali celo premagala) Brienne.

Jebeš brihtne načrte

Še ena šetnja po Kitajskem zidu Zmajevega kamna. Eno to pot rečeta Dany in Missandei. Slednjo skrbi manko vsakršnih novic in vesti o Livarski skali in uspehu napada nanjo. Dany čisto malo povrta in ugotovi, da so kakšni dve epizodi nazaj pod njeno streho snemali ono sekvenco, kjer sta Missandei in Sivi črv malo bolj intimna kot obočajno in njen odziv je:

t625c

Nato se pojavi Jon, ki Dany odpelje na ekskurzijo v kmalu-rudnik, kjer si bo nakopal zmajskega stekla. Ogledata si stenske poslikave, ki naj bi bile plod artističnih nagnjenj otrók gozda in prikazujejo spopade med njimi (v španoviji s prvimi možmi) ter belimi hodci. Dokaj prikladno. Če ne bi Jon veljal za tako zelo obče kredibilnega možakarja, bi rekel, da je freske namalal on sam, tekom svojih preparacij na rudarjenje. Kakorkoli. Učinek je. Dany Jonu obljubi, da se bo borila za Sever — ampak, ker je v Igri prestolov vsem dobrim novicam vselej pripet en ampak, bo to storila samo pod pogojem, da ji bo Jon upognil koleno. Česar pa seveda noče, ker so vse izkušnje z južnjaškimi vladarji slabe. Toliko ji tudi (vnovič) zaupa.

Pred vhodom v rudnik ju pričaka Tyrion. Z novimi vestmi. Tokrat o Tyrellih, ki jih ni več in o njihovi podpori, ki je posledično ravno tako ni več. Definitivno sočustvujem. Prav vsak del Škratovega načrta se je namreč izjalovil in Dany ima vsega vrh glave — zato se obrne še na Jona, ki je takrat ravno pri roki. On ji kljub vsemu svetuje, naj nikar ne pretirava z zmaji, ker uničenje, ki ga prinašajo in pravzaprav kar pomenijo, ljudi ne navdihuje z ničemer, razen s strahom. No, kot vemo, je naslednji korak ta, da Dany z Drogonom in čredo Dothrakov razmeče Jaimejevo karavno, ampak to morda ne pomeni nujno, da je bil Jonov svet preslišan. Napade namreč zgolj z enim zmajem. Če ji Jon na tej točki zdaj ne bi svetoval zmernosti, potem bi šla mogoče all out.

vlcsnap-2019-03-24-20h17m56s348

Davos zdaj prevzema vlogo wingmana (ipak vemo, da se nečak in teta Targaryen na koncu sezone poseksata, tako da ne; človek bi rekel, da pri svoji novi funkciji ni neuspešen) in komentira Jonovo strmenje v njeno dobro srce. Sprašujem se, kakšno, če sploh, funkcijo pri vsem tem bo imel knjižni Davos. Moje razmišljanje je, da nikakršne in da je televizijski Davos ta trenutek konglomerat večih knjižnih likov, ki na neizbežno zvezo Jona in Dany bodo vplivali in od katerih, ironično, ni noben knjižni Davos. Fanta nabašeta na Missandei, ki jo zanima, kako to, da je Jon Sneg in ne Stark. Nekaj vpogleda v sam ustroj svobodnih mest — tokrat konkretno Naatha — pač. Always a pleasure!

Iščoč pomoč (rima, jov!) zmajske kraljice, se s svoje spodletele plovbe v Sončno sulico zdaj vrne tudi Theon. Namesto nje ga na obali pričaka Jon in uf — mina. Zdaj. Malo sem pozabil, ampak ja; Jon na tej točki gotovo ve (ne?), da Theon Brana in Rickona ni ubil zares. Mogoče ne ve vseh okoliščin, a vsaj za Rickona gotovo ve, da je (bil) živ. Tako da lahko bi bilo huje, ampak (vsaj jaz) Theona še vedno krivim denimo za rdečo poroko. En šamar mu kljub kalvariji, ki jo je prestal, še vedno pripada. V glavnem! Theon išče kraljico, ampak kraljice … Kraljice ni na otoku. Tan! Tan! Taaaaaan! Suspenz!

O zmaju in škorpijonu

Okej, pomemben podatek! Med Danyjino odločitvijo in zdaj je dejansko minilo dovolj časa, da je vse zlato Dalje že pod streho. V prvo (ob prvem gledanju) se spomnim, da nisem poslušal dovolj pozorno (oziroma nisem imel podnapisov — Randyll Tarly pa bolj renči kot govori in ga je včasih težko razumeti) in potem nisem bil prepričan — ali je zdaj izgubljen ves plen in ali to pomeni, da Železna banka ne bo potešena. Bo potešena, zlato je gud. Verjetno je dilema izhajala tudi iz dejstva, da je (vsaj za moje pojme) veliko enih prevažál ostalo zunaj.

Bronn in Jaime izprašata Dickona o njegovi prvi bitki in določeno mero obžalovanja je moč evidentirati. No. Še preden ga izprašata, Bronn najprej malo omre, ko izve, da je Dickonu ime Dickon. Ta štos se nikdar ne postara. Tako kot se — kot bomo izvedeli v naslednji epizodi — tudi Dickon sam ne bo.

vlcsnap-2019-03-24-12h27m49s404

Pogovor prekine topot kopit in zvoku kaj kmalu sledi še slika. Ogromno Dothrakov na obzorju. Po moje je to prvič, da jih vidimo v zaresni akciji in vse skupaj me spomni na kralja Roberta, ki je v prvi (in njegovi edini) sezoni svoji ženi pravil o dothraških kričačih. Lannisterska vojska šibne v formacijo in nekje vmes pokaže enega reveža, ki se trese, kot bi požrl potres. Kombinacija vpitja, števila in golega dejstva, da so Dothraki kar naenkrat v Zahodnjem, se pač seštejejo v relativno strašen prizor. Zdaj. Bitka je veličastna. Imamo Drogona, ki s svojo mamo na hrbtu že takoj na začetku prekine lannistersko formacijo. Imamo dothraške lokostrelce na konjskih hrbtih. Imamo Bronna, ki se trudi s Qyburnovim škorpijonom (in med beganjem po pogorišču strese svoje težko prislužene cekine, smrk) — in zmaja celo zadane, ampak ena sama harpuna ni dovolj za zmajevo smrt. Je pa dovolj za to, da zmaj pristane. Tako da hm. Mogoče je bilo moje norčevanje (in, takrat, norčevanje celega interneta) neupravičeno. Stvar očitno funkcionira, še vedno pa trdim, da je zelo nenavdihnjena. Ampak preproste rešitve so pogosto najboljše.

Bitko spremlja tudi Tyrion (v resnici bi se mi zdelo bolj smiselno, če bi ostal na Zmajevem kamnu) in v trenutku, ko Jaime pograbi kopje in odgalopira proti Dany, mogoče ne ve čisto, za koga bi navijal. Je le njegov brat. Jaimeja za las reši Bronn, oba padeta v vodo, ki je zelo prikladno zelo hitro zelo globoka, slika pa počasi preide v temo in creditse.

In to je za danes to. V nedeljo nadaljujemo z Vzhodno-stražo-ob-morju.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: