Arhiv

Razmišljanje

Mal deskam po internetu, naredim postanek na 24ur.com in kaj vidim? Vidim neko objavo o tem, kako je vegetarijanstvo vse bolj popularno, pod tem pa slike estradnikov, ki ne jedo mesa.  Steven Segal in Jean Claude Van Damme sta, kar se mene tiče, pravkar izgubila 43% respekta na stritu. Za začetek naj poudarim, da besede nad 10 črk praviloma že tako ali tako ne pomenijo nič dobrega. Razumem ljudi, ki zaradi kakšnega bolezenskega stanja ne morejo jesti mesa, ne razumem pa glupega plozanja o tem “kako se mi smilijo živali”.  No, kako se ti smilijo živali, draga rit vegetarijanska dvolična, če jim pa požreš vso hrano? Zakaj se ti pa po drugi strani rastline ne smilijo? Če jim že sede dobra glasba, mar ne obstaja tudi možnost, da ne marajo biti pojedene? Eno veliko sranje vse skupaj… Najbolje ga povzame Slavoj Žižek:

Sodu pa seveda izbije dno PETA, jedro hinavščine in dvoličnosti. Ravno zadnjič, par tednov nazaj, sem gledal en dokumentarčič o tej organizaciji. Kako je neka, visoko pozicionirana članica, zbolela za neko težko boleznijo in se zdravila z zdravili, do katerih so se dokopali prav s poskusi na živalih. In kako je potem to opravičila: “Hja. Te živali so bile nujna žrtev, da se lahko sedaj jaz borim za višji blagor.” In kako hodi nek manijak, ki je bil v zaporu zaradi požigov, predavati otrokom v šolah. Za kozlat.

Bolj za šalo kot zares, a takšno je moje mnenje. Mesek je treba jest.

LP Pepi


Dan norcev, ki ga širom sveta praznujejo 1. aprila, ima, v nasprotju s popularnim prepričanjem, korenine precej blizu nas. Legenda pravi, da se je še za časa Starega Rima, nekje zraven Kopra(Aegida – Capris), nahajala majhna vasica – Odilum. Tam je bilo svetišče, malo manjši tempelj, kjer so častili boga Bakha. Vsako leto, nekje aprila, naj bi se Bakh v spremstvu svojih satirjev spustil na zemljo, kjer mu naj bi vaščani Odiluma pripravili veliko gostijo. V zameno za to, jih je blagoslovil z enodnevnim transom. Vsi popotniki, ki so to vasico prečkali ravno ob tem, neprimernem času, so vedeli poročati, o prebivalcih, ki govorijo same nesmisle. Ne ve se, kaj točno so doživljali vaščani ob vsem tem, a gotovo so bili uber natripani.

LP Pepi

Kaj naj rečem…Delovnih mest pri nas primanjkuje. To je dejstvo. Pa se bo verjetno našel nekdo(po vsej verjetnosti kakšna stara teta, vsa zoprna zaradi tega, ker ji na avtobusu kdo ni odstopil stola, pa naj se je še tako trudila), ki bo rekel: “Ja…delat nej gre banda delomrzniška! Kako ni dela?! Delo se zmer najde!!!”. 

Noja, ampak kaj čmo. Razlog za mojo objavo tičí drugje. Včeraj sem gledal televizijo…No niti ne gledal. Slučajno sem šel skozi dnevno sobo, televizija je bila prižgana in nisem si mogel kaj, da nebi opazil. Niti ne vem, kateri program je bil, še manj pa katero oddajo so predvajali. Tema oddaje je bila, ali je dobro za ljudi, da so župani hkrati tudi politiki(v državnem zboru). Gost je bil nek zagovornik tega, župan in politik hkrati(kajpada), Franc Pukšič. No, pa še en, katerega imena se ne spomnim.

Takrat me je prešinilo. NČ ČUDNGA, DA ZMANJKUJE DELOVNIH MEST, ČE MA PA TA BANDA POLITIČARSKA OŠABNA PO DVE SLUŽBI NAENKRAT. No…Seveda pa to priča tudi o kompliciranosti dela in pa o samem odnosu politika do službe. No saj…Nekateri v prostem času lovijo ribe, drugi so pač župani neke občine. Če bi vsi lovili ribe, bi té že verjetno izumrle.

LP, Pepi

Kaj je bit dons bolš? Vztrajen ali sposoben? Vprašanje.

Zadnjič se mi je zgodilo, da ni bilo v šoli profesorice za PKB(podatkovne baze)…predmet sam niti nima veze s tem, ampak v učilnici so bili računalniki. Pojavil se je dolgčas, ki ga je bilo treba pregnat in resnici na ljubo so za to zelo primerne računalniške igre. Tako se je na računalnikih pojavila ena izmed teh, zimzelena streljačina, CSS.
Pa da ne bom dolgovezil, bom prešel kar h bistvu(Izurjeno oko je verjetno opazilo, da do sedaj nisem povedal še nič, kar bi imelo vsaj najmanjšo zvezo z naslovom). Prižgem igro(bil sem eden prvih… :D) in začnem streljati po nasprotnikih. Tod lahko izpostavim tudi to, da sem popoln začetnik(da ne rečem NOOB) v tovrstnih igrah. Igramo kakšno uro…In po točkovniku sem prvi.
Zakaj?
Ker so se ostali, sposobnejši(in verjetno tudi pametnejši) igralci h igri priključili šele pozneje, ali pa so vmes prekinili. Vsake tolk časa sem pač nekoga pihnu in to me je postavil na vrh ne glede na število >smrti<.

No dobr…Mogoče sm zdle mal zatežu s telim igrcam, kdo bo mogoče reku: “Pa kaj, če si bil pru…Kva se važičkaš…”
No tega nikakor nism hotu povedat. Niti ne, da je bolš bit vztrajen kot sposoben. V resničnem življenju je dost uspešnežev, ki so vztrajni, sposobni in tudi takih, ki so oboje.

Rupel, naprimer je vztrajen, sposoben ni preveč, je pa zato uspešen…Vsaj sam zase…
Obama(ta je najbl frišn) pa je sposoben, uspešen…Če je pa še vztrajen, se bo pa še pokazalo.
Jaz mislm, da je potrebno bit oboje, če želiš bit zares uspešen.

Evo…Pa sm sklenu en krog. Načel eno temo(k je bla verjetno obdelana že večkrat), povedal par argumentov in končal tko, da smo spet na začetku. 😀
Pogruntal nismo nič novga, ampak čs je že bil za kšno novo objavo.

LP Domen