Arhiv

Razno

Zadnje čase se kar aktivno udejstvujem v kulinariki, kjer je moja paradna panoga predvsem priprava hladnih jedi(beri; sendvičev, opevanega jesihflajša in … in tako naprej), le redki pa vedó, da sem tudi virtuoz na področju gretja ter nadgrajevanja hrane … hrane, ki se nekoč pač ni pojedla in je potrebna vsaj gretja, če že ne nadgrajevanja.

Če se vrnem nazaj na zemljo; to je drugi v seriji mojih prispevkov o futru, v seriji, ki jo bosta na koncu po možnosti sestavljala samo dva prispevka. Za začetek mogoče pojasnilo, zakaj sem namesto “golaževe juhe” raje uporabil švabsko spakedranko. Prvič, zaradi kontinuitete, drugič, zaradi tega, ker imam v glavi, da je v kulinariki kul uporabljati tuje izraze(podobno kot pri imenovanju žuželk v znanstvenih krogih). Če se motim in to dejansko ni kul, prosim, potrpite z mano.

No, tokrat ne bom pesnil, ker golažsupe pač ni jesihflajš, ampak, da ne bo pomote, golaževe juhe kljub temu ne gre dajati vnemar. Gre namreč za hrano, ki zaleže in je primerna predvsem za pozimi za vse letne čase, posebej pa se prileže zvečer, po desetih urah faksa ali šihta. Da ne bom dolgovezil, bom šel kar na postopek izdelave, ki bo temeljil na predpostavki, da v hladilniku že obstaja nek pisker z golažem od enkrat prej. Vzameš golaž. Ven pobereš meso, ki je, če je bil golaž pripravljen kot se zagre, narezan na precej velike kose. Definitivno prevelike za golažsupe, kar rešiš tako, da vsak kos razmrcvariš na manjše kose. Če je meso mehko, ga lahko načeloma razcefraš kar z vilicami, ampak meni osebno se zdi bolj apetitlih, če uporabiš nož in ga narežeš na kocke. Saj smo ljudje, jebela. Na majhne kocke(velikost teh je premo sorazmerna s časom kuhanja) narežeš par čomp(upam, da ne rabim posebej poudarjati, da jih pred tem olupiš), rukneš v slano vodo in kuhaš. Ko je krompir kuhan, primešaš(vode ne odlivaš, tako je) šeflo ali dve golaža, zraven streseš meso, zvodenelost pa kompenziraš z govejo argo kocko. Notri nalomiš še par špagetov, ali pa kak markaron, počakaš, da se še ti skuhajo in … voila. Ješ.

Da se ne bo kdo krivil z vilicamo — jé se z žlico. In kljub temu, da so notri že krompir in testenine, kajla kruha zraven nič ne skazi.  Pa dober tek!

LP Pepi

Jesihflajš

Ne zgleda bog ve kaj, priznam, ampak gre za futr, ki me opredeljuje in s tem v obziru posvečam tole objavo prav … jesihflajšu! Celo tako daleč sem šel, da sem napisal odo v čast tej prekrasni delikatesi. Naslov je Jesihflajš, gre pa takole:

O, jesihflajš!
Nč nimam rajš’,
jesihflajš.

Ko bil sem mlajš’,
ko bil sem krajš’,
mi ni bilo za jesihflajš.

Ampak zdaj sem fan,
od jesihflajš.

No, pa kakšna objava o futru bi to bila, če ne bi bila opremljena z receptom. Torej, ni naključje, da beseda “jesihflajš” sestoji iz dveh besed; besede “jesih”, ki v nekem starodavnem, od Boga pozabljenem jeziku, pomeni “kis” in besede “flajš”, ki v tem istem jeziku pomeni “meso”. Kakšna je torej zgradba tega … nektarja bogov? Ker samo meso in kis, kakopak, nista dovolj.

Imaš govejo župo. Recept za to pač ni neka umetnost ali skrivnost, zato ga lahko enostavno pogugljate. Pa se bo mogoče našel nekdo in zatežil: “Saj lahko na ta način poiščem tudi jesihflajš!” Moj odgovor je, da, lahko, ampak tale drek, ki ga ponuja Google, je točno to — drek. No, v glavnem, iz župe vzameš meso*, ga narežeš na tenke šnitke in ga streseš v skledo. V isti maniri, torej na tenko, nato narežeš še čebulo. Posoliš, popopraš, zaliješ z oljem ter kisom(količina vsega štirojega je pogojena z lastnim okusom) in postaviš za kako uro v hladilnik, pri čemer skledo prej pokriješ s pokrovko. Zakaj? Ker ima v nasprotnem primeru cel hladilnik okus po jesihflajšu. Ne pravim, da je to slabo … mogoče je samo nekoliko neprimerno in izpod nadzora.

In to je to. Jé se z vilicami, zraven pa paše ena poštena kajla kruha. Pa dober tek.

LP Pepi

*Če jesihflajš kaniš jesti za večerjo, medtem ko je pred tem za kosilo klasično nedeljsko kosilo(župca, renstan krompir, govedina iz župe in solata), govedino raje nekam “založi” in familiji ponudi nekoliko več krompirja ter solate.

… se me ne tičejo, ampak če Zoki zgubi … če Zoki zgubi … ja, jebemo mast, da isti moment Pozejdonu v čast žrtvujem eno ovčko. Zakaj? Ker me matra firbec, za šefa česa bo kandidiral potem. Mogoče bi tako končno dobil razlog, da z mesta direktorja Lekarne Ljubljana pokensla Jakliča. Lahko bi šel kraljevat v živalski vrt. Lahko bi postal poveljnik kraljštaba na ulici. V primeru poraza ne bi izključil niti kandidature na predsedniških volitvah(no, izkušnje kažejo, da je ne gre izključiti niti v primeru zmage). -.-

Kriza tole. Slovenska politika je resnično postala(že pred leti — hudič je v tem, da se to še kar stopnjuje) parodija sama sebe. Pa nič hudega … malo trobezljanja o vrednotah in bo en, dva, tri spet vse OK. Onih traponov na drugi strani pa nič ne zagovarjam, da ne bo pomote. Ampak tole je pa … shameless.

Jezna objava, vem.

LP Pepi

“Skrit v svoji trdnjavi, mordorski gospodar vidi vse. Njegov pogled prodre skozi oblake, sence, zemljo in meso. Veš, o čem govorim, Gandalf. Veliko oko brez vek, ovenčano s plameni.”

Na podlagi preventivnih varnostnih ukrepov, ki smo jih 31. 1. 2012 sprejeli na zasedanju obrambnega komiteja, od t0čk3 n4pr3j p1š3m z 1337 p1s4v0. P4 n4j r4zv0zl4j0, č3 m0r3j0. H3, h3, h3, h3, h3. : |)

LP P3p1

Pred časom sem se dokopal(sposodil sem si) do kasete iz prve polovice devetdesetih The Best of Radio Ga-Ga. To so bili časi, ko sta poleg Saša Hribarja v studiu kraljevala še Emil Filipčič in Tomaž Pirc. Jaz sem to kaseto presnel v digitalno obliko. Zdej… vem, da posegam na občutljivo področje ACTE, PIPE ter drugih zloveščih kratic, ampak tale skupek radijskih skečov je tako posrečen in tako izviren, da ga enostavno moram deliti. Poleg tega pa ustvarjalcev na ta način nisem za nič prikrajšal… glede na to, da teh kaset ni v prodaji že vsaj petnajst let. Če je tale upload kljub temu problem, povejte, saj ne bi šel rad za 50 let v zapor. 😀 Kvaliteta zvoka je za en drek… deloma zato, ker so zvočni zapisi na teh kasetah za današnje standarde dokaj nekvalitetni, predvsem pa zato, ker sem imel pač slabo opremo. Ampak, verjemite… se splača mal potrpet.

Gospoda, sicer člana legendarne skupine The Dubliners, sta danes dopolnila prvi 65, drugi pa 71 let. Praviloma se distanciram od objav tipa “na današnji dan se je pred toliko in toliko leti rodil…”, ampak takšnale dvojna obletnica je odlična šansa za podoživljanje koncerta izpred dveh mesecev. 😀

Še na mnoga leta in še na mnoga razturavanja na koncertih! In seveda zdravje… človeku v teh letih je treba zaželeti predvsem zdravje.

LP Pepi

Politike na tem blogu praviloma mi, ampak tokrat izjemoma. Malo za šalo, malo zares.

Za tiste, ki nimate pojma, o čem blejem; v Igri Prestolov(če ne celo v Spopadu Kraljev – definitivno v eni izmed knjig o Pesmi Ledu in Ognja) je nek kovač tri brate Baratheon primerjal z jeklom, železom in bakrom. Analogija s slovenskim političnim prostorom v zadnjih osmih(sedmih) letih je več kot očitna, slika, kot sem jo nalimal zgoraj, pa neizbežna. 🙂

LP Pepi

In zakaj sem proti.

OK, najprej naj povem, da mi totalno dol visi za politiko in se je zato na tem blogu praviloma ogibam na kilometre daleč. V tem duhu mi dol visi tudi za ta zakon; pa naj geji in lezbijke posvajajo otroke, če hočejo. Kaj me potemtakem žre? Ironično sem proti ravno zato, ker je proti toliko drugih. Lahko rečete: “Ah, ta je ovca, ta gre  s čredo.” Ni problema. Sprejmem. Ampak stvar je v tem, da tega zakona nikakor ne gre sprejemati na silo. Dobesedno so tu na kocki življenja. Vedno je govora samo o družini, družinskih vrednotah, družinskem zakonu in o dejstvu, da lahko v veliko primerih dva očeta oziroma dve mame bolje poskrbita za otroka, kot bi to storil nek generičen par – in ja, s tem se strinjam. Ampak problem je v tem, da povprečen desetletni froc s svojo družino preživi zgolj kakšno tretjino dneva. Ostalo je šola, obšolske obveznosti in spanje. Tu pa pridejo v igro ljudje, ki so proti, saj so tudi oni del družbe. In tudi oni imajo otroke, ki hodijo v šolo in se po šoli ukvarjajo z nogometom. In četudi se ima otrok eno tretjino dneva s svojima istospolno usmerjenima staršema fino, saj igrajo človek ne jezi se, ter se smejijo, sta tu še drugi dve(šolo in obšolske tu štejem v eno ) tretjini, ko otroka  vrstniki v šoli pretepajo in ko ponoči ne more spati, ker je jutri šola. In kmalu izgine še prva, dobra tretjina, saj otrok pljune staršema v ksiht, češ: “Vidva sta kriva.”

In to mene skrbi. Saj ne rečem; to je “worst case scenario” in podobne stvari se lahko zgodijo tudi v normalnih družinah(iz drugih razlogov, se razume), ampak glede na odziv pomoje ni zanikanja, da bi bila možnost tega safra pri otroku, ki ga je posvojil gejevski par, drastično višja. In četudi se to pripeti samo petim od stotih otrok… dejansko ne moremo reči, da gre za neko kolateralno škodo, oziroma neko žrtev za višje dobro, ker so v igri ljudje. In ti ljudje si tega niso izbrali.

Torej ne, definitivno mislim, da še nismo pripravljeni na tak zakon.

…ki si po mojih ocenah zaslužijo pozornost in jih enostavno moram izpostaviti.

You win or you die(by heartofsnow23) – En hudo velik poklon Igri Prestolov, tako TV seriji, kot tudi knjigi. Res, profesionalna izvedba.

Cut you down(by TheLuciffersVessel) – Johnny Cash meets Game of Thrones. Totalno huda montaža, kjer Casheva citata “John(Jon), go do my will” in “God’s(ki se na hitro sliši kot Guards) gonna cut you down”  dobita popolnoma drug pomen.

Hark, Ned Stark(by neafcy) – Zabavno besedilo, ki mu fani sage lahko samo kimamo in se smejimo s tistim “it’s-funny-because-it’s-true” smehom.

A Game of Thrones Parody(by seanzoz) – Naslov pove vse. GoT parodije. Z vsakim delom so bolj smešne. Priporočam ogled vseh delov(zadnjega še ni, mind it), obenem pa odsvetujem ogled tistim, ki še niso pogledali serije.

The rains of Castamere(by DouglasHarris0nOn) – V tretji knjigi se spoznamo s pesmijo Castamersko deževje. Majstr, ki je tole posnel in uploadal, je dodal melodijo ter še nekaj svojih vrstic besedila… jako poslušljivo.

Pa naj bo tole dovolj. Dovolj, da vidimo, da en folk čist raztura in da je v vsem dreku, ki se valja po portalu youtube, še vedno moč najti kako zrno zlata. Možno je seveda, da sem kakšnega pozabil. “Pozabil” sem nešteto coverjev uvodne špice, recimo… ampak ti, ki sem jih objavil, se mi zdijo precej bolj izvirni.

LP Pepi

BTW… 18. septembra držimo pesti. Takrat se namreč talajo Emmyji. 13 nominacij ni kr tko.

In še tole; ja, se zavedam, da sem spet v zaostanku s “casting objavami”. Bomo nadoknadl.^^

To pesem posvečam klimi. Ker… folk… kaj naj rečem… za crknt je.

..

KLIMA

..

Jes bom znoru.

Enostavno tako ne gre več.

Bom pristal še v zaporu.

In po parih letih tam prišel preč.

..

Seveda tako bi govoril.

Eksces od vročine bi storil.

..

Vendar imam klimo.

Res, folk, klimo imam.

Ornk dolg se bo še čakal na zimo.

Človk; zato si v primeru, da še nimaš klime, nabav faking klimo, če ne boš crknu v najhujših mukah.

Ili se preseli drugam.

Ne vem kam.

Ampak drugam.

..

Ker kle brez klime ni za žvet.

LP Pepi