Igra prestolov – Neupognjeni, neuklonjeni, nezlomljeni

Mja. Ta epizoda mi je pisana na kožo manj od prejšnje.

Bogovi
Obstaja tisoč manij. Prepričan sem, da obstaja ena, podobna kleptomaniji, pri kateri človek spletkari. Samo zato, da spletkari. In spletkari in spletkari in spletkari. Če to ni neko bolezensko stanje, potem ne vem nič. Mislim … A Mezinčku sploh še kdo sledi? Itak, da ne, če pa piči tristo na uro. Danes pri Neurjevem koncu, jutri v Harrendvoru, pojutrišnjem v Kraljevem pristanku, potem pa že v Zimišču in spet v Kraljevem pristanku. Ampak a kdo sledi njegovim mahinacijam?

Saj ni težko, ampak rad bi verjel, da je za njimi kaj več. Da niso tako prosojne, kot delujejo na prvi pogled. Dobro, rekel sem prosojne, pa ne mislim tega. Recimo raje skrb vzbujajoče. Take, z rdečim klicajem. Pa še njegov glas … Hecno mi je, da mu ljudje kljub vsemu še vedno zaupajo, ko je to potrebno. V sili hudič še muhe žre, ampak Cersei niti dvakrat ne pomisli, preden mu obljubi ugoditev njegovim pogojem. Ne zdi se mi povsem realno, da Mezinček manevrira tako kot manevrira. No, morda pa to pove več o njej (in o ostalih), kot o njemu (oziroma o njegovi zame vsaj malo sporni karakterizaciji).

Cersei dobi točko za izjavo da, parafraziram, bosta Roose in pankrt po tem, ko ona opravi z njima, podobna njunemu grbu. Zdaj ima samo še 99 točk minusa. Ajde, pa še eno, ker dejstvo, da je Jaime v Dorniji z nalogo ugrabiti njuno nezakonsko (ostanimo pri tem) hči, že drugič imenuje a sensitive diplomatic mission.

Kar se Severa tiče, se bom to pot obregnil zgolj ob samo poroko. Na koncu druge sezone je bilo nekam hecno, ko sta se Robb in Talisa poročila pred Sedmerimi (namesto pred vršakom kot velevajo stari bogovi, ki jih časti dobršen del Severa, vključno s Starki). Recimo, da je tokratna poroka popravni izpit. Uspešno opravljen.

ohcet

Bolj gledam …
Epizoda Neupognjeni, neuklonjeni, nezlomljeni ima precej Hiše črne in bele. Pogledal sem jo dvakrat; prvič, moram priznati, mi je bil ta del brezvezen, dolgočasen, [vstavi poljuben negativen pridevnik]. Imamo Aryo, ki umiva trupla. Vsake toliko se pojavi njena tečna sošolka, jo maltretira, se spoka, nakar se pojavi Jaqen, jo maltretira, se spoka. Obrni ploščo. V drugo, šele, sem začel ceniti nekatere finejše elemente vse te kalvarije, ki se, resnici na ljubo, res vleče.

V bistvu se zgodi kar precej. Arya, denimo, končno prizna (preko detektorja laži, pa vendar), da ji Pes niti ni bil tako napčen. Ta igra (t. i. igra obrazov) mi je bila sprva nekoliko … Kaj pa vem. Bolj nek posiljen uržh za ekspozicijo kot pa dejanska igra, ki bi se jo kdorkoli šel. Ampak sem si premisli. Zdaj jo jemljem kot element, ki doprinaša k tujosti Aryinega novega okolja. Čudne igre, trupla, za katera ne vemo, kam izginjajo, ljudje, kao uslužbenci, s katerimi Arya nima kontakta … Se mi zdi, da vsota vsega naštetega poskrbi za pravo atmosfero. Če že ne pravo, pa vsaj zanimivo.

Dar smrti. Arya podari svoj prvi dar smrti. Spomnimo se, Psu ga je odrekla. Primerno se mi zdi, da ga podari vrstnici — mladi punci, kot je ona. Pa tudi rahlo poetsko je. Na neki simbolični ravni bi lahko bolno dekle simboliziralo del jaza, ki ga Arya tekom treninga izgublja. Ali pa tudi ne.

Maske za moj okus izpadejo dobro. Lepo sortirane, ravno prav creepy. Spomnile so me na prvo sezono in na Bushevo glavo, ki se je znašla med na obzidje nasajenim okrasjem. Po skorajšnjem škandalu, ki je takrat (skoraj) sledil me zanima, ali so si ustvarjalci serije tudi to pot dovolili kak easter egg. In kaj pa to. Arya je tri sezone hodila v isti opravi, zdaj pa bo poleg novih cunj dobila tudi nov … Obraz. Kako vesolje ves čas skrbi za ravnovesje.

glave

… slabše je
Dornija me še vedno ne prepriča. Okej, Bronn in Jaime si izmenjata par zabavnih, ampak to — to plus Bronnova izvedba Dornijčeve žene — je, kar se mene tiče, začetek in konec vsega dobrega v Dorniji (v tem delu). Na eni strani sta tamlada dva, vsa zaljubljena, na drugi Ellaria in Kače, vse besne, in na tretji Jaime ter Bronn. In na balkonu Doran, ki vse to opazuje z invalidskega vozička. Predstavljam si, da iz njegove perspektive celotna komocija izpade kot podganji tek skozi labirint. Sploh, ker v Vodnih vrtovih (očitno) ni nikogar drugega.

In potem napoči fajt. Filmski fajt je s produkcijskega stališča bolj ples kot dejanski fajt, to je jasno, in na ples se ne spoznam … Zato te sekvence bodisi hvalim, bodisi sem tiho. Ampak ta sekvenca je takoooooo zanič. Tako zanič. Kot bi gledal posnetek kakega slabo organiziranega LARP-a. Razumem, da so boji, ki niso ravno dvoboji, koreografsko kompleksni; sploh, kadar so v igri nekonvencionalna orožja, kot so bič, sulica in bodala … Ampak tu so se enostavno prehitro zadovoljili. Ni okej. Nakar se pojavi Areo Hotah, ki posekira Jaimeja. Samo zato, ker lahko. Počasen zamah s sekiro in potem najbolj generičen stavek … Jao. In da o tem, kako umetno izpade Ellaria, ki je ves ta čas čakala v tunelu, sploh ne začnem. Pa Indira Varma je dobra igralka, jebela … Zdajle guglam ime režiserja. Nek nov. Jeremy Podeswa. Možakar ima kar bogat opus, ne vem, kaj jih je sfukalo. Pa tudi prejšnjo epizodo je on režiral. Okej, pustimo.

V vsakem primeru me zanima, ali je bilo bodalo, ki rani Bronna, s čim namazano. Nenazadnje so dekleta Oberynove hčerke in Kače — tako, kot je bil on Gad.

Gusarji
Deli epizod, ki služijo premiku enega ali večih likov s točke a na točko b, praviloma niso dramaturški presežek. Tyrionova ter Jorahova pot zaenkrat uspešno kljubuje temu pravilu. Dopade se mi, da se spomnita Jorahovega očeta, Jeorja … Dejansko sem se že spraševal, ali se bo ta pogovor sploh zgodil. Tyrion sicer pretirava, ko reče, da je Stari medved poznal zgodbo vsakega izmed članov Nočne straže (prvih 25 sekund), a o mrtvih samo dobro.

Tudi sužnjarski pirati so dovolj zanimivi, da nas nekako zamotijo in odvrnejo od mišljenja, da so tam samo kot prevoz do Meereena. Malko, njihov lider, bi lahko do neke mere nadomestil (knjižnega) Bena Plumma. Mogoče bo v prihajajočih delih predstavljen cyvasse, westeroški ekvivalent šaha. Mene zanima. V knjigah so pravila precej ohlapna … HBO bi lahko zgrabil bika za roge, dokončal pravila in začel tržiti še igro.

gusarji

Trnova kraljica
Je nazaj! In všeč mi je, da je to pot nekoliko bolj … Človeška? Da pojasnim. V preteklosti je samo zasenčevala (ne morem verjeti, da mi črkovalnik tega ne podčrta) sogovornike, dočim zdaj se je znašla v situaciji, ki je ne more rešiti povsem z levo roko. Cersei se ji ne pusti zmesti, Visokega vrabca pa sploh ne doseže … Dasiravno je od nje odmaknjen zgolj dobra dva metra. Tako kot izjavi Lancel; Kraljevi pristanek je prenovljen in gospa Olenna je nekoliko nepripravljena. Ampak mislim, da bo. Mislim, da bo do naslednjega tedna pripeljala večje topove.

Advertisements
2 comments
  1. Lepo razmišljanje. Se povsem strinjam glede Dornije, čisto mimo v tem delu, sploh “akcijska” scena in Kače. Bomo še videli, kam bodo to nit zgodbe razpletli, morda se igralci še uigrajo in morda jim ne bodo scenariji več vsiljevali toliko nepotrebne akcije, ki služi temu, da pokaže kako energični so Dornijci. No z izjemo Dorana, ki je hladen kot špricer.

    Me pa zanima, če bodo res razkrili kaj bolj natančnega glede Mezinčkovega velikega načrta oziroma ali je to morda vse improvizacija. V knjigah mu Martin še ni nalil čistega vina, tako kot Varysu na koncu Plesa z zmaji. No, pa tudi pri Doranu in Stannisu so še podrobnosti v načrtih, ki niso povsem jasne.

    Imam pa vseeno zelo dobro mnenje o tem režiserju, saj je ta epizoda neverjetno koherentna zaradi povezujoče tematike laži med različnimi liki in njihovimi zgodbami, kar je zelo težko narediti. Za akcijo bi potreboval druge koreografe in direktorja fotografije, ampak očitno ni imel vsega na voljo na tej lokaciji. Dejansko je precej ekstremno, kako režiserji potujejo med lokacijami, da lahko posnamejo vse dele zgodbe in predstavljam si, da se hitro zgodi, da so na eni izmed lokacij v zaostanku s pripravami, ko vletijo tja režiser in ostali člani njegove ekipe. To, da opazimo te šibke dele serije je tudi priča, kako so nas razvadili z nenehnim dvigovanjem kakovosti serije. Če pogledaš prve dele, je recimo Kit Harrington zelo zanič, pa tudi akcijske scene so vidno omejene. Upajmo, da bodo tam v Španiji, kjer snemajo Dornijo, izpili igro in pričeli boljše delati, da bo tudi to na istem nivoju.

  2. Pepi said:

    Plus to, da kukr js zastopim, sicer majo neke okvirne orise posameznih epizod že v štartu, v scenariju … Dočim zadnja pa pade šele pol, med montažo. Tko da je v teoriji možno tud, da tega dela sploh ni režiral Podeswa in da mu delam totalno krivico. V teoriji, hehe … Ipak sem ga pred strelski vod poklical samo na pol zares. Strinjam se, da je epizoda, sploh napram njenim letošnjim predhodnicam, zelo lepo koherentna in osredinjena na neko skupno idejo. Nenazadnje pa je režiral tud petko, k je men (zaenkrat) gladko najljubša letošnja epizoda.

    Kot rečeno je fajt s koreografskega stališča najbrž (ne vem, ne spoznam se dovolj — si pa predstavljam) eden kompleksnejših doslej. Toliko protagonistov na kupu, eksotična orožja … Dvoboji so v seriji izpiljeni v nulo, ker so razmeroma simpl obvladljivi (“simpl”, valda v navednicah). In podobno gre tud za verbalne dvoboje. Če mi rečeš, naj ti naštejem kakšno genialno izmenjavo 1 na 1, ti odvrnem: “Povej iz katere epizode?” Táko, v free for all, večigralnem načinu, pa bom našel bistveno težje, če sploh. Moram priznat, da na druge (španske) koreografe niti nisem pomislil … Povsem možno in celo verjetno, ampak jebela … Za tako doterano serijo ne najboljši izgovor.

    Bo kr držal, ja, da smo na tej točki že rahlo razvajeni. 😀 Res je pa tud, da medtem ko serija raste v vizuali, v (nekaterih) igralskih performansih in še čem … Nekak stagnira v pripovedi. Ker je postal zajeban. Če je prva knjiga še nekak zadost streamlajnana, da jo je blo moč prikrojit drugemu mediju, štirka in petka nista več. Zato zdj prhaja do (enih bolj, drugih precej manj) organskih združevanj posameznih niti in poenostavitev. Kar je dobrodošlo — da je le dobro izpeljano.

    Glede Mezinčka … Js mislm, da on hoče točn to, kar je (v seriji nekoč) izjavu, da hoče. Vse. Čakam, da se spotakne. Sicer je pa nenalitga čistga vina res še čuda … 5 let nazaj sm naivno upal, da ga bo po peti knjigi kaj manj. Mogoče po šesti? 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: